Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 161. člena DZ, ki določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da stiki med mld. A. A. (l. 2011) in njegovima staršema začasno, do nadaljnjega potekajo tako, da preživlja A. A. en teden pri materi in en teden pri očetu, izmenjaje, enako tudi praznike oz. dela proste dneve ter polovico počitnic.

2.Zoper sklep se pritožuje mati ter predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da se ne strinja, da se sin vsak teden seli od nje k očetu (iz ... na ...) in nazaj, meni, da mu to ni v korist, saj mu to načenja dnevno rutino, ki je je navajen, zlasti zaradi obiskovanja šole. Navaja, da sta se starša strinjala, da A. A. do konca postopka ostane v hiši. Navaja, da so bila A. A. stališča, ki jih glede na svojo starost lahko že sam izraža, spregledana, prav tako pa bi mu moralo sodišče postaviti kolizijskega skrbnika. Meni, da otrok ni ogrožen, zato za začasno odredbo ni pogojev, ima pa lahko velik vpliv na končno odločitev.

3.Oče je na pritožbo odgovoril in se zavzel za njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 161. čl. Družinskega zakonika (DZ), ki določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (2. odst. 157. čl. DZ).

7.Prvostopenjsko sodišče je razumno in prepričljivo, skratka pravilno obrazložilo, zakaj je nujno, da se stiki po razpadu družine začasno uredijo, saj starša o tem ne moreta doseči soglasja, pomembno pa je, da ima otrok tudi tekom postopka urejene in stabilne, predvidene redne stike z obema staršema. Tudi pristojni Center za socialno delo je izrazil mnenje, da konfliktna dinamika v odnosu med staršema mld. A. A. ogroža in je svetoval stike s tedenskimi izmenjavami.

8.Očitek, da določeni stiki rušijo otrokovo rutino, ne more biti utemeljen, saj je otrok soočen z ločitvijo staršev; oče se je iz skupnega bivališča odselil. Vendar pa to ne more biti razlog, da tudi z njim nima povsem enakovrednih stikov, še zlasti, ker to v ničemer ne vpliva na obiskovanje šole. Starša sta oba v istem kraju, razdalja med njunima bivališčema ni tako velika, da bi bistveno ovirala dnevno logistiko.

9.V postopku za varstvo koristi otroka sodišče center za socialno delo pozove, da otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, na primeren način obvesti o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje (1. odst. 96. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Kadar otrok želi izraziti svoje mnenje, lahko to stori na centru za socialno delo ali v razgovoru z zagovornikom otroka, ki je bil otroku dodeljen v skladu z zakonom, ki ureja varuha človekovih pravic, ali glede na starost in druge okoliščine na neformalnem razgovoru s sodnikom, lahko tudi ob sodelovanju strokovno usposobljene osebe, vselej brez prisotnosti staršev (2. odst. 96. čl. ZNP-1). Po 1. odst. 158. čl. DZ sodišče pri odločanju o ukrepu za varstvo koristi otroka upošteva otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice, vendar 2. odst. 158. DZ omogoča, da sodišče izda začasno odredbo brez predhodno pridobljenega otrokovega mnenja. Ne drži, da sodišče ni slišalo oz. poslušalo otroka. Z mld. A. A. je 22.4.2024 pogovor opravila strokovna delavka CSD, B. B., mag. biopsih., samostojna svetovalka, ki je ocenila, da naj zapis o pogovoru ostane zaupen (177. čl. DZ).

10.Sodišče sicer ni izdalo posebnega sklepa o tem, da se staršema ne dovoli vpogled v zapisnik o razgovoru z otrokom (4. odst. 96. čl. ZNP-1), vendar zoper tak sklep ne bi imela posebne pritožbe. Sodišče v tem primeru v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če je nanje oprlo svojo odločitev. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo korektno, očitno pa na otrokove izjave ni posebej oprlo svoje odločitve. Morda ni odveč opomba pritožbenega senata, ki je v zapisnik vpogledal, da A. A. ni izrazil posebnih oz. decidiranih želja in da ne preferira nobenega od staršev, razpad družine iz konflikt med staršema pa ga razumljivo precej obremenjuje in spravlja v stisko.

11.Za postavitev kolizijskega skrbnika v predmetnem postopku za zdaj ni videti posebej utemeljenega razloga. Kolizijski skrbnik je skrbnik, ki zastopa otroka v primerih, če si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo. V postopku za varstvo in vzgojo mladoletnega otroka sodišče postavi kolizijskega skrbnika le, če ugotovi, da starša ne ravnata v otrokovo korist, da je njun konflikt tako velik, da ogroža otroka, sodišče samo pa kljub sodelovanju CSD in izvedenca ne more zavarovati koristi otroka.

12.Očitek, da začasna odredba na kakršenkoli način prejudicira končno odločitev, ni utemeljen, saj vzpostavljen režim ne favorizira nobenega od staršev; stiki so določeni enakovredno, enakomerno oz. enakopravno, kar je, da vsaj v izhodišču vsaj verjetno v dani situaciji optimalno.

13.Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 42. čl. ZNP-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 157/2, 158, 158/1, 161, 177 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 96, 96/1, 96/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.