Jedro

Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Revident izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal, saj zgolj navedba in potrdilo o znesku pokojnine, ki jo mesečno prejema revident, brez izkazovanja njegovega siceršnjega premoženjskega stanja, Vrhovnemu sodišču ne omogočata preizkusa, ali izterjava davka v obravnavani zadevi za revidenta predstavlja zelo hudo posledico.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (II. in III. točka izreka sodbe in sklepa) je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4934-71439/2015-1 09-710-11 z dne 5. 5. 2015, s katerim je prvostopenjski davčni organ zoper revidenta začel davčno izvršbo na njegove denarne prejemke za poplačilo davčnega dolga z zamudnimi obrestmi in stroški izvršbe v skupni višini 7.743,91 EUR. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-499-29-471/2015-2 z dne 8. 7. 2015, revidentovo pritožbo zoper sklep prvostopenjskega davčnega organa zavrnilo.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.

5. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice so pravni standard, ki ga je treba napolniti v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.(1)

6. Revident v reviziji in njeni dopolnitvi navaja, da predstavlja znesek davka, ki se izterjuje, glede na njegovo premoženjsko stanje izredno visok znesek, in da izterjava močno vpliva na njegov finančni položaj. Prejemal naj bi pokojnino v višini 600,95 EUR mesečno, zato izterjevani znesek davka presega njegov letni dohodek. Prilaga obvestilo ZPIZ o nakazilu pokojnine za junij 2016. Poravnava zneska kljub dejstvu, da je bil izvršilni naslov, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, odpravljen, naj bi imela zanj hude finančne posledice.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi navedbami obstoja zelo hudih posledic ni izkazal. Plačilo davka samo po sebi še ne pomeni zelo hudih posledic, zato bi moral revident v reviziji navesti in izkazati, kakšne konkretne posledice ima za njegovo celotno premoženjsko stanje finančna obremenitev, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, in zakaj so takšne posledice zanj zelo hude. Zgolj navedba in potrdilo o znesku pokojnine, ki jo mesečno prejema revident, brez izkazovanja njegovega siceršnjega premoženjskega stanja, Vrhovnemu sodišču ne omogočata preizkusa, ali izterjava davka v višini 7.743,91 EUR za revidenta predstavlja zelo hudo posledico.

8. Ker uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Ker revident z revizijo ni uspel, na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

(1) Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 202/2015 z dne 11. 11. 2015, X Ips 47/2015 z dne 24. 3. 2015 in X Ips 45/2013 z dne 3. 7. 2013.