Jedro

Če je pridobitelj služeče nepremičnine v dobri veri, da nepremičnina ni obremenjena s služnostjo, nevknjižena služnost preneha. Lastnik gospodujoče nepremičnine zato ne more uspeti z ugovorom priposestvovane služnosti. Za presojo, ali je zahtevek v delu, v katerem se nanaša na prepoved poseganja v parcelo 2 z odvodnjavanjem meteornih in hudourniških voda, utemeljeljen, je torej pomembno, ali je bil tožnik ob pridobitvi parcele v dobri veri, da ni bila obremenjena s služnostjo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v točkah I.1. in I.2. izreka, razen kolikor se nanaša na odvodnjavanje fekalnih voda, ter v točkah I.3. in I.4. izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan prenehati z vznemirjanjem tožnika, tako da odvodnjavanje meteornih, hudourniških in fekalnih voda s svojega zemljišča parc št. 1 k.o. X uredi na način, da odstrani oziroma prestavi betonske cevi premera cca 80 cm (katerih potek je v zahtevku opisan), in da se v bodoče vzdrži vseh posegov v zemljišče tožnika, predvsem pa se mora vzdržati posegov, ki bi imeli za posledico stekanje meteornih, hudourniških, fekalnih in drugih voda oziroma posegov v zemljišče tožnika parc. št. 2 k.o. X. Tožniku je naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa predlaga, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Storjene so bile bistvene kršitve določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče ni opredelilo do vseh tožnikovih navedb, bodisi jih je štelo kot nepomembne, bodisi je poklonilo vero le toženčevim navedbam in eni njegovi priči, dokazne ocene izpovedbe tožnika in njegovih prič pa ni naredilo.

Tožnik je sporno nepremičnino kupil v letu 2005, prodajalca pa sta mu izrecno zagotovila, da nihče, še posebej pa ne toženec, glede nje nima nobenih obligacijskih ali stvarnih pravic. Stvarna služnost, ki je bila pridobljena pred prenosom lastninske pravice, a ni bila vknjižena, ne učinkuje proti novemu pridobitelju. Napačno je zato stališče izpodbijane sodbe o nepomembnosti okoliščine, da služnost ni bila vknjižena.

Nesprejemljiv je zaključek sodbe o nepomembnosti upravnih dovoljenj. Ta okoliščina kaže na nedopustnost toženčevih ravnanj, ki je odvečne vode skrivaj speljal na tožnikovo zemljišče. Na izvrševanje služnosti na skrivaj kažejo tudi izpovedbe prič T. K., A. O. in J. J. Povedali so, da domnevna služnost ni bila navzven vidna, ker je toženec na mesto, kjer se nahajajo cevi, nametal vejevje. Zato je toženec lahko cevi opazil šele 21. 11. 2014. Dokazna ocena o verodostojnosti izpovedbe priče T. K. je neprepričljiva. Ni ocenjen dopis Občine Kamnik z dne 29. 11. 2016, da je odvodnjavanje meteornih voda na spornem območju urejeno tako, da se meteorna voda zliva v rudniški potok, in da zato ne držijo tožnikove navedbe, da se voda iz cevi steka po tožnikovem zemljišču. Nevzdržen je zaključek sodbe, da bi tožnik moral ugotavljati način odvodnjavanja in vrste voda, ki se stekajo na njegovo zemljišče, že pred pravdo. Neocenjene so izpovedbe prič A. O. in J. J. ter tožnika. Sodišče ni ocenilo listin iz postopka, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Kamniku v zadevi P 83/2006. Iz njih izhaja, da se je toženec "spomnil" na priposestvovanje služnosti šele potem, ko ni uspel z ugovorom priposestvovanja lastninske pravice. Iz dokazov izhaja, da si je toženec od leta 2005 lastil tožnikovo nepremičnino in da je posegal vanjo s prestavljanjem žive meje in navažanjem ogromne količine materiala.

Napačno je stališče sodbe, da je predlog za postavitev izvedenca informativni dokaz. Tožnik je podal trditve o odvodnjavanju hudourniških, meteornih in fekalnih voda. Na drugi strani cevi brez ustrezne strokovne opreme niso dostopne.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, podrejeno pa njeno zavrženje. Tožnik nima več pravnega interesa za pritožbo, ker je Komunala Kamnik v juliju 2017 zaprla vse cevi na parceli in odtoke s parcele 1 v toženčevi lasti (v nadaljevanju parcela 1) na parcelo 2 v tožnikovi lasti (v nadaljevanju parcela 58). Očitki o napačnih dejanskih in pravnih zaključkih niso utemeljeni.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ker je bila izpodbijana sodba izdana pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP (Uradni list RS, št. 10/17 – v nadaljevanju ZPP-E), tj. pred 14. 9. 2017, je pritožbeno sodišče o procesnih vprašanjih odločilo na podlagi ZPP, ki je veljal pred uveljavitvijo ZPP-E (tretji odstavek 125. člena ZPP-E).

6. Tožbeni zahtevek temelji na določbah 99. člena SPZ, po katerem lahko lastnik v primeru protipravnega vznemirjanja lastnika s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in da se prepove nadaljnje vznemirjanje. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je hudourniška in meteorna voda s parcele 1 v toženčevi lasti speljana po ceveh na parcelo 2 v tožnikovi lasti, sporno pa je bilo, ali navedeno temelji na služnosti, priposestvovani v korist parcele 1, in ali se po istih ceveh na parcelo 2 stekajo tudi fekalne vode s parcele 1. V sodbi je zavzeto stališče, da je toženec konec leta 2003 priposestvoval služnost odvajanja meteornih in hudourniških voda prek betonskih cevi, ki tečejo po parcelah 1 in 2 in pridejo na površje na severnem delu parcele 2 in da ni dokazal, da bi prek navedenih cevi s parcele 1 na parcelo 2 odtekale tudi fekalne vode.

7. Stališče izpodbijane sodbe, da je toženec dokazal obstoj služnosti odvajanja meteornih in hudourniških voda, temelji na ugotovitvah, - da je hudourniška in meteorna voda s parcele 1 v toženčevi lasti speljana po ceveh na parcelo 58 v tožnikovi lasti, - da se na parceli 2 zadržuje večja količina vode, ker v primeru večjih količin dežja teče voda iz cevi na njegovo parcelo in ostane tam, dokler ne ponikne, - da parcela 2 leži na najnižjem delu doline R., v katerega se steka vsa voda, - da dejstvo, ali je tožnik od nakupa parcele v septembru 2005 do novembra 2014 opazil cevi in mokrišče kot posledice iztoka iz cevi, ni pomembno za odločitev v zadevi, - da sta bili parceli 1 in 2 vodeni kot zemljišči najslabše kategorije, - da je toženec položil sporne cevi v letu 1982 ali 1983 s soglasjem tedanjega lastnika parcele 2, - da se je na ta način voda stekala le na del parcele 2, prej pa se je stekala po celotnem travniku, - da kasnejša lastnika (sin prvotnega lastnika in njegova žena) nista nasprotovala dejanskemu izvrševanju služnosti, - da so tedanji lastnik in kasneje tudi njegova naslednika (sin in sinova žena) pristajali na nastanek stvarne služnosti odvajanja odvečnih meteornih in hudourniških voda na parcelo 2, - da se je dvajsetletna priposestvovalna doba, določena v drugem odstavku 217. člena v zvezi z 269. členom SPZ, iztekla konec leta 2003. 8. Neutemeljeni so pritožbeni očitki zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka, kolikor se nanaša na prepoved vznemirjanja z odvodnjavanjem fekalnih voda in na prepoved bodočega tovrstnega poseganja. Pravilno je stališče sodbe o zavrnitvi dokaznega predloga za postavitev izvedenca gradbene stroke, ki bi ugotovil, kako ima toženec urejeno odvodnjavanje fekalnih voda.

9. Tožnik je v vlogi, vloženi pred zadnjim narokom spremenil tožbo in v zahtevek vključil tudi iztekanje fekalnih voda, ker da "vse kaže" na to, da po istih ceveh tečejo na njegovo zemljišče tudi fekalne vode. Oprl se je na toženčevo izpovedbo, dano na predhodnem naroku za glavno obravnavo, da ima kanalizacijo urejeno s septičnimi jamami in internim mokriščem. Toženec je na naslednjem (in hkrati zadnjem) naroku navedel, da po spornih ceveh ne odtekajo fekalne vode, in tudi pojasnil, kako je urejen odvod fekalnih voda s parcele 1 (dve triprekatni greznici (septični jami), od koder odcedna voda odteka v mokrišče na njegovi parceli, odtod pa ob visokem deževju v bližnji hudourniški potok, ki teče ob parceli 40 m stran od cevi, ki so predmet spora. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca kot nedovoljen informativni dokaz, ker je tožnik imel možnost, da bi ugotovil, kakšna voda ter v kakšni dinamiki in količini se steka na njegovo zemljišče. 10. Pravilen je zaključek sodbe, da je tožnik utemeljeval zahtevek s trditvami, ki jih je povzel iz toženčeve izpovedbe, iz toženčevega pojasnila, ki je enak izpovedbi in ki mu je tožnik le neobrazloženo nasprotoval, pa ne izhaja, da po spornih ceveh odtekajo tudi fekalne vode s parcele 1. Dokazni predlog za postavitev izvedenca je zato pravilno opredeljen kot poizvedovalni, ta pa je v pravdi dovoljen le izjemoma.1 Ker dejstva o tem, kakšna voda izteka iz cevi, ki so položene na nepremičnini v tožnikovi lasti, niso izven tožnikove zaznavne sfere, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. Za ugotovitev, ali iz cevi teče meteorna ali fekalna voda, ni potrebno strokovno znanje. Pritožbeno sklicevanje na stališča sodne prakse v zvezi s podajanjem navedb iz strokovnega področja izvedenca zato na pravilnost odločitve ne more vplivati. Navedbo, da so cevi dosegljive le z ustrezno strokovno opremo, je tožnik podal šele v pritožbi in je ob izostanku navedb o opravičljivih razlogih neupoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP). Enako velja za navedbo, da bi izvedenec lahko ugotovil, ali se odcedna voda, ki izteka iz septične jame na toženčevi nepremičnini, odteka na tožnikovo nepremičnino. V pravdi je bilo sporno odtekanje voda skozi cevi, ki so položene na parceli 58. Tožnik ni trdil, da se fekalne vode prosto iztekajo na navedeno parcelo.

11. Utemeljen pa je očitek o materialnopravni zmotnosti stališča izpodbijane sodbe, da za tek priposestvovalne dobe ni pomembno, ali je tožnik vedel za obstoj cevi in odvajanje meteornih in hudourniških voda s parcele 1 na parcelo 2. Po drugem odstavku 44. člena SPZ pravica, pridobljena s priposestvovanjem ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Če je pridobitelj služeče nepremičnine v dobri veri, da nepremičnina ni obremenjena s služnostjo, nevknjižena služnost preneha. Lastnik gospodujoče nepremičnine zato ne more uspeti z ugovorom priposestvovane služnosti.2 Za presojo, ali je zahtevek v delu, v katerem se nanaša na prepoved poseganja v parcelo 2 z odvodnjavanjem meteornih in hudourniških voda, je torej pomembno, ali je bil tožnik ob pridobitvi parcele v dobri veri, da ni bila obremenjena s služnostjo. Sodišče prve stopnje se o dokazanosti toženčeve trditve, da je tožnik poznal stanje nepremičnine oziroma bi ga ob povprečni skrbnosti lastnika moral poznati, ni izreklo, ker jo je zmotno štelo kot nepomembno za odločitev.

12. Ker je zaradi deloma zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje – razen v delu, v katerem se nanaša na odločitev o zahtevku v zvezi z odvodnjavanjem fekalnih voda – in glede stroškov postopka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Ker je sodišče prve stopnje že izvedlo dokazni postopek o tem dejstvu, ki je vključeval več neposredno izvedenih dokazov, bo postopek pred tem sodiščem izveden hitreje in z manjšimi stroški za stranki, kot če bi odločilo pritožbeno sodišče, ki bi vse navedene dokaze moralo ponovno izvesti. V ostalem delu, tj. kolikor se sodba nanaša na odločitev o zahtevku v zvezi z odvodnjavanjem fekalnih voda, je pritožbeno sodišče po ugotovitvi, da niso podani niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, pritožbo zavrnilo in sodbo v nerazveljavljenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Prim. npr. odločbo VS RS III Ips 28/2016 z dne 13. 12. 2017 in tam navedeno literaturo in sodno prakso. 2 Prim. odločbe VS RS II Ips 169/2009 z dne 12. 1. 2012, II DoR 271/2009 z dne 11. 3. 2010 v zvezi s sodbo VSL I Cp 2864/2009 z dne 11. 11. 2009 in II Ips 875/2008 z dne 9. 2. 2012.