Jedro

V konkretnem primeru je zaradi nezakonitega odločanja toženke v prvotnih postopkih do izdaje izpodbijanega akta res prišlo več let po tem, ko je tožnik oddal svojo vlogo za sofinanciranje. Vendar pa je bil tožnik z razpisnimi pogoji seznanjen že ob prijavi na razpis, torej v letu 2016, in je torej vedel, da vsebinsko enakega projekta ne sme prijaviti na drug razpis, saj dvojno sofinanciranje iz javnih virov ni mogoče.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožnikovo vlogo za projekt z naslovom „...“.

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da se je tožnik prijavil na javni razpis za „RRI v verigah in mrežah vrednosti“, sklop 2: Spodbude za raziskovalno-razvojne projekte (TRL 6-9), ki je bil v Uradnem listu RS objavljen 29. 1. 2016. Na podlagi sodb Upravnega sodišča RS I U 1474/2016 z dne 20. 9. 2018 in I U 58/2019 z dne 14. 5. 2020 je toženka v ponovljenem postopku pregledala celotno vlogo in postopek njenega dopolnjevanja ter ugotovila, da je vloga neusklajena glede vrednosti vlaganj v raziskave in razvoj od čistih prihodkov od prodaje za leto 2014 in vrednosti v preglednici 3A4 - stolpec B, D in E ter posledično vrednosti v preglednici 3A6. Strokovna komisija je tudi ugotovila, da je vsebina prijavljenega projekta zelo podobna vsebini projekta „Razvoj in validacija metode ddPCR za določena števila kopij transgena v genomu bitehničnih celičnih linij“, ki je bil izbran za sofinanciranje na javnem razpisu „Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2“ in že poteka. Zato je bil tožnik pozvan k dodatnim pojasnilom tako v zvezi z dejansko višino vlaganj kot glede vsebine projekta v smislu, ali gre pri zgoraj navedenih projektih za dva popolnima različna projekta z različnima izdelkoma na tržišču. 3. Tožnik je odgovoril na oba poziva toženke in dopolnil gradivo vloge, tako da je v obrazcih vloge spremenil vrednosti povprečnih dodanih vrednosti v panogi prijavitelja za vsa tri leta in skupno vrednost projekta na račun spremenjenih prispevkov vseh treh partnerjev zaradi predvidenih ur zaposlenih. Glede podobnosti projektov je pojasnil, da se aktivnosti in cilji v manjši meri prekrivajo. Pri prijavljenem projektu sta bili predvideni Faza 2 (izdelava oligonukleotidnih začetnikov) in del Faze 3 (priprava zunanje pozitivne in interne kontrole) medtem že izvedeni in sofinancirani v okviru drugega projekta, ostale predvidene faze pa niso bile izvedene v nobenem drugem projektu. Strokovna komisija je glede na navedeno ugotovila, da so spremembe vloge v nasprotju z 10. točko javnega razpisa (vsebina in popolnost vloge na javni razpis), v skladu s katero se ne sme spreminjati tistega dela vloge, ki se veže na specifikacije predmeta vloge oziroma vsebino RRI1 projekta. Glede na to, da so bile določene faze prijavljenega projekta že izvedene v okviru drugega projekta in da je bil medtem že dosežen eden od petih ciljev projekta, ki je bil naveden v vlogi, vloga po odločitvi toženke tudi ne izpolnjuje naslednjih razpisnih pogojev: 1. prijavitelj in partnerji konzorcija so podjetja, opredeljena v 3. točki javnega razpisa, ki niso za iste stroške pridobila ali niso v postopku pridobivanja sofinanciranja iz drugih državnih ali lokalnih proračunskih virov (sedma alineja 4.A točke javnega razpisa); 2. RRI projekt se ne sme pričeti izvajati pred izdajo sklepa o dodelitvi sredstev s strani ministrstva (tretja alineja 4.D točke javnega razpisa; 3. RRI projekt ni in ne bo predmet prijave na katerega izmed domačih ali tujih javnih razpisov za enak namen (šesta alineja 4.D točke javnega razpisa).

4. Tožnik v tožbi izpostavlja, da je bila v prvih dveh postopkih njegova vloga zavrnjena, ker naj ne bi izpolnjeval splošnega pogoja iz javnega razpisa, tj. da so prijavitelji le tisti, ki imajo poravnane vse obveznosti do države. Toženka je v izogib navodilu iz 11. točka obrazložitve sodbe I U 58/2019 z dne 14. 5. 2020 glede presoje zgoraj navedenega razpisnega pogoja zavedla tožnika in od njega izposlovala dopolnitev vloge v zvezi v bagatelnimi nejasnostmi glede seštevkov posameznih vrednosti vlaganj v razvojne projekte. Ko je odgovoril na poziv, pa je enostavno zaključila, da so spremembe v nasprotju z javnim razpisom. Z odpravo v prejšnjem postopku izdanega sklepa se je vzpostavilo stanje, kot je obstajalo pred njegovo izdajo. Toženka zato ni imela podlage, da potem, ko je že bilo ugotovljeno, da tožnik izpolnjuje vse pogoje razpisa, razen spornega pogoja glede poravnave obveznosti, od njega zahteva dodatna pojasnila, ki jih nato šteje za spremembo vloge. Tožnik je zgolj sledil pozivu toženke, kar pa je bilo ocenjeno kot nedovoljena dopolnitev oziroma sprememba vloge. Pri tem ni bil opozorjen, s kakšnim namenom je predlagana oziroma zahtevana njegova dopolnitev oziroma izjava. Sodišču zato predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka.

5. Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da za odločitev ni bilo bistveno, ali bi vlogo obravnavala, kot je bila oddana prvotno ali z dopolnitvijo. V prvem primeru bi ta namreč vsebovala stroške, ki so že bili sofinancirani iz drugih javnih virov, v drugem pa gre za nedopustno spremembo ob dejstvu, da so bili isti upravičeni stroški predmet obravnave v drugem postopku sofinanciranja iz javnih virov. Poudarja, da morajo biti pred izvedbo postopka ocenjevanja vlog ustrezno usklajene vse finančne vrednosti v obrazcih vloge, zaradi česar je bila to preverjanje dolžna izvesti pred izdajo izpodbijanega sklepa. Enako preverjanje bi opravila tudi v prvotnem postopku, če ne bi bila tožnikova vloga zavrnjena že zaradi neizpolnjevanja drugega razpisnega pogoja. Postopek namreč poteka v več fazah, in sicer se najprej ugotavlja pravočasnost in pravilna označenost vlog, temu sledi preverjanje razpisnih pogojev in na koncu ocenjevanje vloge, pred katerim morajo biti podatki že usklajeni. Do sprememb, ki so vplivale na izpolnjevanje pogojev, je prišlo zaradi tožnikovega ravnanja. Neupoštevanje spremenjenih razmer (to je dejstvo, da je vsebina prijavljenega projekta podobna drugemu tožnikovemu projektu, ki že poteka) pa bi pomenilo, da bi tožnik za iste aktivnosti dvakrat dobil sredstva iz javnih virov. Zato sodišču predlaga zavrnitev tožbe.

**K I. točki izreka**

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru gre za tretjič ponovljen postopek odločanja o tožnikovi vlogi za dodelitev sredstev na javnem razpisu iz leta 2016. Upravno sodišče RS je s sodbama I U 1474/2016 z dne 20. 9. 2018 in I U 58/2019 z dne 14. 5. 2020 odpravilo prejšnji odločitvi toženke. V obeh primerih je bilo sporno izpolnjevanje splošnega pogoja iz devete alineje 4.A točke javnega razpisa „Splošni pogoji za prijavitelja in vse partnerje konzorcija“, po kateri so prijavitelji in partnerji konzorcija podjetja (…), ki imajo poravnane obveznosti do države, pri čemer za ugotavljanje obstoja obveznosti do države ni pogoj, da bi bila le-ta ugotovljena s pravnomočnim izvršilnim naslovom. V zadnje navedeni sodbi je sodišče toženki naložilo, da mora za utemeljitev svojega stališča, da poravnane obveznosti do države pomenijo tako javnopravne kot pogodbene obveznosti, izhajati iz določb Zakona o javnem naročanju, ki je veljal v času objave javnega razpisa, to je ZJN‑2. 8. Toženka v tokratnem postopku tožnikove vloge za sofinanciranje ni zavrnila iz istega razloga, ampak je štela, da tožnik izpolnjuje zgoraj navedeni pogoj, torej da ima poravnane vse obveznosti do države. Zato je pravilno presojala še izpolnjevanje ostalih razpisnih pogojev. Napačno je zato tožbeno stališče, da je toženka v predhodnih sklepih že ugotovila, da tožnik ostale pogoje javnega razpisa izpolnjuje. To namreč iz (odpravljenih) sklepov ne izhaja. Razpisni pogoji so namreč določeni kumulativno,2 neizpolnjevanje enega izmed njih pa pomeni, da toženki v sklepu o zavrnitvi sofinanciranja ni bilo treba ugotavljati izpolnjevanja ostalih pogojev. Zato se do tega v predhodnih postopkih ni opredelila.

9. Razloga za tokratno zavrnitev tožnikove vloge sta v bistvu dva. Prvič, ker je tožnik po pozivu toženke spremenil svojo vlogo v delu, ki se nanaša na višino zaprošenih sredstev, saj je nekatere aktivnosti, ki so bile predmet prvotne vloge, izločil. Taka sprememba vloge pa je v nasprotju z 10. točko javnega razpisa „Vsebina in popolnost vloge na javni razpis“. Po določbah javnega razpisa prijavitelj v dopolnitvi namreč ne sme spreminjati: 1. višine zaprošenih sredstev, 2. tistega dela vloge, ki se veže na specifikacije predmeta vloge oziroma vsebino RRI projekta in 3. tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je naročnik prejel v postopku dodelitve sredstev. Razlog za naknadno izločitev stroškov pa je v tem, da je tožnik delno enak projekt prijavil na drug (kasnejši) javni razpis in na njem tudi uspel, kar je drugi razlog za zavrnitev vloge za sofinanciranje, saj v skladu z razpisnimi pogoji prijavitelj projekta ne sme prijaviti na drug javni razpis za enak namen, niti ne sme za iste stroške pridobiti sredstev iz drugih virov.

10. Tožnik v tožbi ne nasprotuje ugotovitvi, da je bil del projekta predmet prijave na drug razpis, to je javni razpis Krepitev kompetenc in inovacijskih potencialov podjetij, objavljen v Uradnem listu RS, št. 88/16, in da je na njem uspel. Prav tako ne nasprotuje dejstvu, da so bile nekatere aktivnosti že izvedene pred izdajo izpodbijanega sklepa v okviru drugega projekta. Ta dejstva se torej na podlagi drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)3 štejejo za priznana. Že samo to pa je po presoji sodišča glede na pogoje javnega razpisa zadosten razlog za zavrnitev tožnikove vloge. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je namreč dopolnitev oziroma sprememba vloge posledica zgoraj navedenih dejstev. Tožnik torej ne glede na poziv toženke in posledično naknadno spremembo vloge do sofinanciranja ne bi bil upravičen, kot je pravilno pojasnila že toženka.

11. V konkretnem primeru je zaradi nezakonitega odločanja toženke v prvotnih postopkih do izdaje izpodbijanega akta res prišlo več let po tem, ko je tožnik oddal svojo vlogo za sofinanciranje. Vendar pa je bil tožnik z razpisnimi pogoji seznanjen že ob prijavi na razpis, torej v letu 2016, in je torej vedel, da vsebinsko enakega projekta ne sme prijaviti na drug razpis, saj dvojno sofinanciranje iz javnih virov ni mogoče. Do situacije, kot je obravnavana, tako ni prišlo zaradi ponovljenega odločanja o njegovi prijavi, niti iz drugih razlogov, ki bi bili izven tožnikove sfere, zato ni mogoče trditi, da je bil kakor koli zaveden s strani toženke. Tožnik je namreč z uspešnim uveljavljanjem pravnih sredstev dosegel odpravo sklepa o zavrnitvi vloge in ponovno odločanje o njej,4 kar pa ne pomeni, da je upravičen do sofinanciranja mimo razpisnih pogojev. Ob tem sodišče dodaja, da javni razpis med drugim tudi določa, da se v primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji sklepa o sofinanciranju, pogodba ne podpiše. V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodbe, pa ministrstvo odstopi od pogodbe, upravičenec pa je dolžan vrniti vsa že prejeta sredstva z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotavljanje izpolnjevanja razpisnih pogojev tako ni vezano le na trenutek oddaje vloge, ampak tudi na kasnejše faze.

12. Izpodbijani sklep je po navedenem pravilen in zakonit, tožbene navedbe pa neutemeljene. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS‑1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Dejansko stanje, ki je podlaga za odločitev, med stranka ni sporno, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave. Tožnik v tožbi sicer navaja, da je toženka nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje, vendar pa iz ostalih tožbenih navedb ni razvidno, da bi tožnik nasprotoval kakšnemu pravno relevantnemu dejstvu, na katerem temelji izpodbijani akt. Zato so zakonski pogoji za odločanje na seji izpolnjeni.

**K II. točki izreka**

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Raziskave, razvoj in inovacije 2 Glej prvi odstavek 4. točke javnega razpisa (Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu), ki med drugim določa, da mora vloga izpolnjevati vse pogoje javnega razpisa. Če vloga ne bo izpolnjevala vseh pogojev, se zavrne. 3 Ta določa: Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. 4 Pravne posledice odprave upravnega akta so urejene v 281. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).