Jedro

Zaradi zavezujoče razlage prava, ki jo poda SEU v okviru predhodnega odločanja, že postavljeno vprašanje na SEU zadošča in sodišču države članice omogoča, da (le) prekine postopek v svoji zadevi in čaka na odgovor na isto vprašanje v predhodni (vodilni) zadevi. To vprašanje pridobi naravo predhodnega vprašanja, zato je podlaga za prekinitev v smiselni uporabi 113.a člena ZS in 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Takšna prekinitev postopka pomeni (naknadno) pridružitev in ima enake učinke, kot bi jih imela prekinitev postopka zaradi postavitve istega vprašanja na SEU.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.S tožbo, vloženo 13. 12. 2023, je tožnica zahtevala ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe, njenega notarskega zapisa ter sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, ki jih je sklenila s toženko, in plačilo 39.867,61 EUR.

2.Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, ugotovilo, da ne obstaja toženkina v pobot uveljavljana terjatev ter odločilo o stroških postopka.

3.Višje sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do odločitve Sodišča Evropske unije (SEU) o predhodnem vprašanju glede razlage člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, ki ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 (zadeva C-795/25 pred SEU).

4.Tožnica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zmotno uporabo materialnega prava in kršitve ustavnih pravic. Kot bistveno navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit zaradi zlorabe instituta prekinitve postopka, samovoljnega in nesorazmernega posega v pravico do sodnega varstva, zmotne uporabe 113.a člena Zakona o sodiščih (ZS), kršitve 14., 22., 23. člena Ustave in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) ter kršitve načela učinkovitosti in odvračalnega učinka prava EU. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in višjemu sodišču naloži nadaljevanje pritožbenega postopka. Priglaša stroške sestave te pritožbe.

5.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Višje sodišče je prekinilo pritožbeni postopek, ker je po njegovi presoji odločitev v obravnavani zadevi, v kateri je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava EU, kot ga je že postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Ob tem je smiselno uporabilo tretji odstavek 113.a člena ZS in tretji odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS).

8.Vrhovno sodišče na tem mestu izpostavlja, da je Višje sodišče v Mariboru enako ravnalo v večjem številu zadev oziroma v vseh zadevah, v katerih je odločitev o pritožbi odvisna od odgovora SEU, pritožbe proti tej odločitvi pa so vložili kreditojemalci, ki jih zastopa ista odvetniška pisarna. Pritožbe so (z izjemo podatkov o strankah, pogodbe in v stroškovniku) vsebinsko identične. Vrhovno sodišče je o prvi pritožbi odločilo v zadevi Cp 13/2026 z dne 18. 3. 2026, razlogov za drugačno stališče ne vidi ter jih v tej zadevi le ponavlja.

9.V skladu s 113.a členom ZS lahko sodišče v primeru, ko je odločitev odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede veljavnosti ali razlage prava EU, izda sklep, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje SEU, postopek pa - ob smiselni uporabi pravil Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o prekinitvi postopka - prekine do prejema predhodne odločbe. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo sámo reševalo predhodnega vprašanja.

10.Glede na to, da sme predhodno vprašanje postaviti tudi višje sodišče (prvi odstavek 113.a člena ZS), da ga je pred njim postavilo že isto sodišče v podobni zadevi, da je v izpodbijanem sklepu ugotovljeno (čemur tožnica ne oporeka), da je tudi odločitev v obravnavani zadevi odvisna od že postavljenega vprašanja glede razlage prava EU in da sodba SEU oziroma njegova razlaga prava EU zavezuje vsa sodišča, je po presoji Vrhovnega sodišča v analogni uporabi 113.a člena ZS in smiselni uporabi pooblastila iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP zaradi razmerja prejudicialnosti podana podlaga za prekinitev postopka do odločitve SEU o tem vprašanju, ne da bi višje sodišče tudi samo pri SEU vložilo predlog za predhodno odločanje.

11.Višje sodišče je bilo prosto pri izbiri med enakovrednima možnostma (z vidika učinkovitega delovanja mehanizma predhodnega odločanja): ali bo sámo zastavilo predhodno vprašanje in zato prekinilo postopek ali bo zgolj prekinilo postopek do odločitve SEU o istem vprašanju v istovrstni zadevi. Pri obravnavani prekinitvi postopka gre namreč v resnici za naknadno pridružitev (vodilni) zadevi, v kateri je bilo zastavljeno vprašanje, in ima tako isti učinek, kot če bi višje sodišče prekinilo postopek v svoji zadevi in sámo zastavilo SEU predhodno vprašanje. Le da njegovo ravnanje obenem prispeva k procesni ekonomiji oziroma je skladna z načelom ekonomičnosti postopka tako pred sodišči v državah članicah kot SEU.

Ključno je, da takšno ravnanje sodišča ne poslabša strankinega položaja.

12.Vprašanje upravičenosti postavitve predhodnega vprašanja v predhodni zadevi I Cp 246/2025 in v okviru tega njegove vsebinske ustreznosti, čemur tožnica posveti dobršen del pritožbe, ni predmet tega pritožbenega postopka, temveč bo izključno predmet predhodnega odločanja pred SEU (prvi odstavek 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije). Na pritožbeno stališče, da ne gre za novo vprašanje oziroma gre za acte éclairé, Vrhovno sodišče odgovarja le na načelni ravni: kljub obstoju sodne prakse, ki rešuje zadevno pravno vprašanje, se sme sodišče države članice obrniti na SEU, če meni, da je to primerno, okoliščina, da so bile določbe, glede katerih zaproša za razlago, že razložene, pa ni ovira, da SEU ne sprejme nove odločitve.

13.Z vidika preizkusa izpodbijanega sklepa o prekinitvi zaradi postavitve predhodnega vprašanja je bistveno, da je v tej zadevi višje sodišče ocenilo, da je odločitev odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava EU, kot ga je že postavilo isto sodišče v zadevi I Cp 246/2025, da bo odločitev o njem pravno zavezujoča za predložitveno sodišče (šesti odstavek 113.a člena ZS) in bodo druga sodišča morala upoštevati sprejeto razlago prava EU v vseh sorodnih zadevah. Stališče je utemeljeno z razumnimi argumenti in ni arbitrarno.

14.Glede na navedeno je prekinitev zakonita - vpeta na ustrezno zakonsko podlago. Ni nedoločna niti časovno neomejena; sodišče je v izreku določilo, da bo trajala do odločitve SEU v postopku predhodnega odločanja (C-795/25).

15.Slednjič, izpodbijani sklep ne krši ustavne pravice tožnice do enakega varstva pravic in njenega najpomembnejšega odtenka - pravice do izjave, varovane v 22. členu Ustave, kakor tudi ne 6. člena EKČP.

16.Postavitev predhodnega vprašanja (ki je neločljivo povezana z oblikovanjem zgornje premise sodniškega silogizma) je sredstvo v rokah sodišča in ne stranke. To pomeni, da je sodišče avtonomno (neodvisno od strankine volje) pri odločitvi, ali, kdaj in glede česa bo postavilo predhodno vprašanje SEU. Če se odloči postaviti vprašanje in prekiniti postopek, mu o svoji nameri ni treba seznaniti stranke niti ji ni dolžno dati možnosti, da se izreče o tem. Zato je zmotno pritožničino prepričanje, da bi bila v ugodnejšem položaju (z njunimi besedami: bi imela učinkovitejši procesni ugovor), če bi višje sodišče v obravnavani zadevi postavilo predhodno vprašanje na SEU in zato prekinilo postopek. Vrhovno sodišče še dodaja, da je to pritožbeno stališče v opreki s siceršnjo pritožbeno tezo, da postavitev predhodnega vprašanja ni potrebna oziroma predstavlja zlorabo procesnih pravic oziroma instituta iz 267. člena PDEU, in da bi moralo višje sodišče odločiti na podlagi obstoječe/ustaljene sodne prakse (SEU in Vrhovnega sodišča).

17.Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevanih kršitev niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o prekinitvi (2. točka 365. člena ZPP).

18.Z izpodbijanim sklepom postopek ni bil končan, zato se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Primerjaj npr. sklep o prekinitvi postopka odločanja o ustavni pritožbi Up-1273/23-12 z dne 2. 10. 2025 do odločitve SEU v zadevi Svema Trade, C-567/24 o predhodnem vprašanju, ki ga je postavilo Okrožno sodišče v Ljubljani, in sklep o prekinitvi postopka za oceno ustavnosti U-I-65/13-16 z dne 26. 9. 2013 do odločitve SEU v zadevah C-293/12 in C-594/12 o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo irsko višje sodišče v prvem primeru oziroma avstrijsko ustavno sodišče v drugem primeru.

2Če sodišče države članice tega ne bi storilo (in bi namesto tega postavilo predhodno vprašanje v vsaki posamezni zadevi), bi lahko SEU zavoljo procesne ekonomije določilo eno vodilno zadevo, v drugih pa bi odločanje odložilo do njene rešitve.

3Tako npr. sodbe SEU C-561/19 z dne 6. 10. 2021 (Consorzio Italian Management, Catania Multiervizi SpA), 37. točka, C-323/18 z dne 3. 3. 2020 (Tesco-Global Áruházak Zrt.), 46. točka in C-569/16 in C-570/16 z dne 6. 11. 2018 (Bauer in Willmeroth), 21. točka.