17. 2. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Cirila Pušnika, Vojnik, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Tajnšek, o. p., d. o. o., Žalec, na seji 17. februarja 2014

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper II. točko izreka sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča št. II Ips 78/2013 z dne 11. 7. 2013 se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper I. točko izreka sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča št. II Ips 78/2013 z dne 11. 7. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 620/2011 z dne 9. 2. 2012 in s sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. P 224/98 z dne 12. 4. 2011 se ne sprejme.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 19. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 70/94), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 67/02), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 13/05), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 30/06) ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 52/07) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper posamična akta, navedena v 1. in 2. točki izreka tega sklepa. S prvim od njiju je Vrhovno sodišče razveljavilo sodbi nižjih sodišč v delu, v katerem je bilo ugodeno delu pritožnikovega tožbenega zahtevka zoper zavarovalnico, in vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Presodilo je namreč, da je treba upoštevati zavarovalno vsoto, kakršna je bila zakonsko predpisana v času škodnega dogodka, in ne vsote, določene z zakonom, veljavnim v času sojenja. Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija tudi sodbo, s katero je Vrhovno sodišče zavrnilo njegovo revizijo zoper odločitev nižjih sodišč o delni zavrnitvi njegovega tožbenega zahtevka. Skupaj z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti več predpisov. Pobudnik v prvi vrsti izpodbija 19. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), ki je določal najnižje zavarovalne vsote ter način njihovega zviševanja. Po njegovem mnenju te vsote ne krijejo popolne škode, zato je ZOZP v neskladju z 2., 50. in 74. členom Ustave ter z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava. Prav tako so po pobudnikovem mnenju v neskladju z Ustavo tudi zakoni o spremembah in dopolnitvah ZOZP (v nadaljevanju ZOZP-A, ZOZP-B, ZOZP-C in ZOZP-D), navedeni v 3. točki izreka tega sklepa, kolikor ne določajo, da z njimi uveljavljeno zvišanje premij sorazmerno velja tudi za neizkoriščene dele dotlej predpisanih zavarovalnih vsot. V tem delu pobudnik torej po vsebini izpodbija prehodne in končne določbe navedenih zakonov o spremembah in dopolnitvah ZOZP.

2.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča o razveljavitvi sodb nižjih sodišč zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (1. točka izreka). Ustavne pritožbe zoper sodbo, s katero je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožnikovo revizijo zoper odločitev nižjih sodišč o delni zavrnitvi njegovega tožbenega zahtevka (I. točka izreka sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbama Višjega sodišča v Celju in Okrožnega sodišča v Celju), pa ni sprejelo v obravnavo, ker pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) niso izpolnjeni (2. točka izreka).

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise, na podlagi 47. člena ZUstS pa lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti.

4.Izpodbijani 19. člen ZOZP v času vložitve pobude ni več veljal.[4] Ta predpis ni učinkoval neposredno, prav tako ne učinkujejo neposredno niti izpodbijane prehodne in končne določbe ZOZP-A, ZOZP-B, ZOZP-C in ZOZP-D.

5.Če izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Enako velja, ko gre za neveljaven predpis, ki ne učinkuje neposredno. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) namreč sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS.

6.Pobudnik je sicer vložil ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča, ki je oprt na nekatere izmed izpodbijanih predpisov. Vendar je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zaradi neizčrpanja pravnih sredstev zavrglo (1. točka izreka). Zato pobudnik iz razlogov, navedenih v citiranih sklepih Ustavnega sodišča, ne izkazuje pravovarstvene potrebe oziroma pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Glede na to je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (3. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena, drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik

Opomba:

[1]Spremenjen je bil z uveljavitvijo 17. člena ZOZP-A, 3. člena ZOZP-B in 9. člena ZOZP-D.