Jedro

Tožnik s tožbo izpodbija obvestilo o evidentiranju sprememb vrste rabe v zemljiškem katastru, ki ga je na podlagi 160. člena ZEN izdala Geodetska uprava RS. S tem obvestilom je bil tožnik (le) obveščen o evidentiranju sprememb vrste rabe v zemljiškem katastru na način, ki ga določa specialni predpis, to je ZEN. Navedeno obvestilo pa ni upravna odločba oziroma upravni akt, ker se z njim ne odloča o pravicah ali obveznostih stranke. Zoper takšno obvestilo tudi ni mogoč upravni spor.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim obvestilom je GURS, Območna geodetska uprava (OGU) Maribor, v zemljiškem katastru v katastrski občini …, evidentirala spremembe vrste rabe, kot izhajajo iz izreka. Sklicuje se na določbe 160. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN). Navaja, da je v predmetni zadevi tožnik sprožil postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo, nato pa je A.A., ki ji je bil dovoljen vstop v navedeni postopek, vložila še zahtevo za razširitev predmetnega zahtevka v delu, ki se nanaša na evidentiranje spremembe vrste rabe za parcelo 621, k.o. …. Ker je k zahtevi priložila ustrezen elaborat, je organ zahtevane spremembe evidentiral v zemljiškem katastru.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zoper uvodoma navedeno obvestilo zavrgel. Na podlagi vpogleda v upravne spise ugotavlja, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno in zakonito in da po določbah 160. člena ZEN ni imel podlage za zavrženje oziroma za zavrnitev zahteve za vpis spremembe vrste rabe navedenega zemljišča. Postopek vpisa sprememb podatkov je bil izveden v skladu s 160. členom ZEN, na podlagi česar je prvostopenjski organ izdal izpodbijano obvestilo. Vendar pa to obvestilo nima narave odločbe oziroma upravnega akta, s katerim bi bilo odločeno o pravicah obveznostih ali pravnih koristi strank, zato zoper obvestilo ni dovoljena pritožba. Ker pritožba zoper obvestilo ni dovoljena, jo je bilo treba zavreči. Tožnik v tožbi navaja, da je dne 16. 3. 2011 pri GURS, OGU Maribor, vložil zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo na parc. št. 90, 747, 745/1, 745/2 in 744, vse k.o. …, o čemer je geodetski organ odločil s sklepom z dne 4. 3. 2013 in na podlagi te odločbe izdal obvestilo z dne 4. 3. 2013. Iz obrazložitve izpodbijanega obvestila izhaja, da je A.A. dne 11. 1. 2013 priglasila udeležbo v postopku, ki jo je organ s sklepom z dne 17. 1. 2013 dovolil. Tega sklepa prvostopenjski organ vlagatelju ni vročil. Dne 22. 2. 2013 je A.A. pri GURS, OGU Maribor, vložila zahtevo za vpis spremembe vrste rabe za parc. št. 621, k.o. …. Ker gre za nov samostojen zahtevek, bi ga prvostopenjski organ najprej moral evidentirati kot takšnega in ga najprej preizkusiti v smislu 129. člena ZUP. Na temelju prvega odstavka 160. člena ZEN v zvezi s 13. členom ZDoh-2 je GURS v zemljiškem katastru vodila podatke o vrsti rabe zemljišč samo do 30. 6. 2012, od tega dne dalje pa ne več. Ker se tako od 30. 6. 2012 dalje podatki o vrsti rabe zemljišč ne vodijo, posledično ni mogoče voditi postopka za spremembo teh podatkov. Glede na to, da je A.A. vložila vlogo za vpis spremembe vrste rabe zemljišča dne 22. 2. 2013, bi prvostopenjski organ moral zahtevek slednje na temelju 129. člena ZUP zavreči. Šele, če bi vloga A.A. z dne 22. 2. 2013 prestala preizkus iz 129. člena ZUP, bi prvostopenjski organ lahko izdal sklep o združitvi postopkov in postopek na zahtevo A.A. združil s postopkom, ki je tekel na zahtevo tožnika. O tem bi prvostopenjski organ moral izdati sklep, zoper katerega je na temelju tretjega odstavka 130. člena ZUP dovoljena pritožba. Prvostopenjski organ vloge A.A. ni smatral kot nove vloge, ampak kot razširitev vloge tožnika, za kar ni imel podlage v zakonu, zaradi česar je njegova odločba v tem delu nezakonita. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano obvestilo v delu, ki se nanaša na evidentirano spremembo pri nepremičnini parc. št. 621, k.o. …, odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Po drugem odstavku istega člena je upravni akt upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastven posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

V obravnavani zadevi tožnik s tožbo izpodbija obvestilo o evidentiranju sprememb vrste rabe v zemljiškem katastru, ki ga je na podlagi 160. člena ZEN izdala GURS, OGU Maribor kot prvostopenjski organ. S tem obvestilom je bil tožnik (le) obveščen o evidentiranju sprememb vrste rabe v zemljiškem katastru na način, ki ga določa specialni predpis, to je ZEN. Navedeno obvestilo pa ni upravna odločba oziroma upravni akt, ker se z njim ne odloča o pravicah ali obveznostih stranke. Zoper takšno obvestilo tudi ni mogoč upravni spor.

Glede na navedeno in ob upoštevanju tožbenih navedb, je zato sodišče smiselno štelo, da tožnik izpodbija sklep drugostopenjskega organa o zavrženju njegove pritožbe zoper izpodbijano obvestilo, saj je to akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Navedeni akt je po presoji sodišča pravilen, saj zoper obvestilo po določbah ZEN (160. člen), ki je v konkretnem primeru specialni predpis, pritožba ni predpisana. Zato se sodišče strinja z odločitvijo drugostopenjskega organa, da obvestilo ni upravna odločba oziroma upravni akt, zaradi česar je po presoji sodišča izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Ker je sodišče v obravnavanem primeru presojalo pravilnost in zakonitost sklepa o zavrženju pritožbe, tožbeni ugovori, ki se nanašajo na nepravilnosti v zvezi z izdajo izpodbijanega obvestila, v predmetni zadevi ne morejo biti relevantni.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.