Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Materialnopravno zmotno je stališče tožnika v pritožbi, da v primeru zamudne sodbe sodišče ne more izdati delne zamudne sodbe, temveč mora ugoditi tožbenemu zahtevku v celoti. Vprašanje višine nepremoženjske škode je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, na katerega uporabo pazi sodišče po uradni dolžnosti, in prisodi oškodovancu odškodnino glede na obseg zatrjevane nepremoženjske škode v tožbi.
Pritožba se zavrne in se v zavrnilnem delu potrdi izpodbijana sodba.
Sodišče prve stopnje jez zamudno sodbo odločilo, da je toženec dolžan plačati tožniku 900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.3.2006 dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Zoper zavrnilni del zamudne sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter v izpodbijanem delu sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi postavljenemu tožbenemu zahtevku. V pritožbi tožnik navaja, da je podana bistvena kršitev določb postopka, saj izrek sodbe ni jasen in razumljiv, saj mora v primeru izdaje zamudne sodbe sodišče v celoti ugoditi tožbenemu zahtevku. Odločitev o višini dosojene nepremoženjske škode je materialnopravno vprašanje in je sodišče dolžno ugoditi postavljenemu tožbenemu zahtevku.
Pritožba ni utemeljena.
Zamudna sodba sodišča prve stopnje je pravnomočna v obsodilnem delu, saj je toženec ne izpodbija.
Pri izdaji zamudne sodbe je sodišče vezano na trditveno podlago v tožbi. Glede na trditve v tožbi v zvezi s spornim škodnim dogodkom in obsegom poškodb je odločitev sodišča v zavrnilnem delu materialnopravno pravilno, saj tožniku ne pripada večja odškodnina zaradi žalitve dobrega imena in časti in za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, kot jo je prisodilo sodišče prve stopnje. Sodišče je odškodnino odmerilo v skladu s členom 179 Obligacijskega zakonika tako, da je pritožba neutemeljena, ko zahteva višjo odškodnino glede na zatrjevane trditve v tožbi o obsegu nepremoženjske škode. Materialnopravno je zmotno stališče tožnika v pritožbi, da v primeru zamudne sodbe sodišče ne more izdati delne zamudne sodbe, temveč mora ugoditi tožbenemu zahtevku v celoti. Vprašanje višine nepremoženjske škode je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, na katerega uporabo pazi sodišče po uradni dolžnosti, in prisodi oškodovancu odškodnino glede na obseg zatrjevane nepremoženjske škode v tožbi.
Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in v zavrnilnem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (člen 373 ZPP).