Jedro

V primeru, ko dediči uveljavljajo plačilo neizplačanih prejemkov od zapustnikovega delodajalca, ne gre za individualni delovni spor po zakonu o delovnih in socialnih sodiščih.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Kočevju.

Obrazložitev

Tožeči stranki sta dediča (mož in sin) po pokojni F. M., ki je bila delavka tožene stranke do invalidske upokojitve. Ker ji tožena stranka od leta 1996 ni izplačala regresa za redni letni dopust in ji ni izplačala odpravnine ob upokojitvi, sta plačilo teh prejemkov po smrti delavke uveljavljala tožnika kot dediča. Tožbo sta vložila pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ki pa se je s sklepom št. III Pd 1298/2001 z dne 13.3.2002 izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v ... .

Okrajno sodišče v ... pristojnosti ni sprejelo in je s predlogom z dne 27.6.2002 predlagalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da odloči o nastalem sporu o pristojnosti. Navaja, da je že Delovno in socialno sodišče v Ljubljani spor opredelilo kot delovni spor. Za reševanje delovnih sporov pa ni pristojno redno sodišče. Če delavec v teku delovnega spora umre, prevzamejo pravdo njegovi dediči in s tem spor ne izgubi svoje pravne narave. Isto bi moralo veljati tudi v obravnavanem primeru, ko premoženjsko pravne zahtevke iz delovnega razmerja uveljavljajo dediči delavke. Pristojnost se ne določa po strankah ampak po naravi spornega razmerja.

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 - ZDSS) so delovna sodišča pristojna odločati v idividualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem. Tožnika zahtevata izplačilo regresa za redni letni dopust in odpravnine ob upokojitvi, do izplačila katerih naj bi bila upravičena njuna pokojna žena oziroma mati. V takem primeru pa ne gre za premoženjski spor iz delovnega razmerja, saj tožnika v razmerju do tožene stranke nimata položaja delavca. Ker je delovno sodišče kot specializirano sodišče, pristojno za odločanje samo v tistih sporih, za katere je to z zakonom izrecno določeno, obravnavani spor ni individualni spor po določbah ZDSS, temveč spor iz civilnopravnega razmerja med pravdnima strankama. Za odločanje v takem sporu pa je stvarno pristojno redno sodišče. Položaj je drugačen, ko gre za že začet delovni spor, torej za spor med delavcem in delodajalcem, pa delavec pred končanjem postopka umre. V takem primeru se na podlagi 1. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) postopek prekine in se nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo (prvi odstavek 208. člena ZPP). Pristojnost delovnih sodišč iz 4. člena ZDSS se res ne določa zgolj po subjektih spora, temveč predvsem glede na naravo spornega razmerja. Pomembna pa je presoja sodišča o naravi spora, kakršna je bila ob vložitvi tožbe. Z vstopom dedičev v postopek pred delovnim sodiščem se zato njegova stvarna pristojnost ni spremenila.

Gre torej za premoženjski spor, za rešitev katerega je na podlagi prvega odstavka 30. ZPP pristojno okrajno sodišče. Zato je Vrhovno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.