Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga z dne 24. 4. 2020 in 11. 5. 2020 nezakoniti in se razveljavita (I. točka izreka). Ugotovilo je, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z dnem 13. 7. 2020 in ji traja od navedenega dne dalje do 12. 3. 2021, ko sodišče sodno razveže pogodbo o zaposlitvi z dne 24. 7. 2018 (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožnici za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja plačati mesečna nadomestila plač, zmanjšana za prejeta mesečna neto nadomestila za primer brezposelnosti, ki jih je tožnica prejemala v obdobju od 14. 7. 2020 do 12. 3. 2021, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožnico za čas od 14. 7. 2020 do 12. 3. 2021 prijaviti v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti (IV. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožnici plačati denarno povračilo v višini 19.162,00 EUR bruto oziroma 11 bruto povprečnih mesečnih plač, ki jih je prejemala v zadnjih treh mesecih pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (V. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnici plačati nadomestilo za neizkoriščen letni dopust v znesku 1.187,00 EUR in razliko regresa za letni dopust za leto 2020 v znesku 500,00 EUR bruto (VI. in VII. točka izreka). Višji zahtevek iz naslova denarnega povračila v znesku 5.226,00 EUR bruto je zavrnilo (VIII. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še, da mora tožnici plačati stroške postopka v znesku 1.690,66 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IX. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je v celoti zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek (I. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeča vprašanja: – ali je Višje delovno in socialno sodišče s sodbo Pdp 236/2021 z dne 13. 7. 2021, ko je odločilo, da sodišče ne presoja primernosti odločitev delodajalca v zvezi z reorganizacijo kot poslovno odločitev, odločilo v nasprotju z veljavno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, da je sodišče dolžno presojati tudi zatrjevane okoliščine navideznosti odpovednega razloga oziroma zlorabe instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj lahko vpliva na drugačno presojo (VIII Ips 251/2015, VIII Ips 194/2017); – ali je okoliščina, kot jo zatrjuje tožeča stranka glede dejanskih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da je bila ukinitev njenega delovnega mesta in razporeditev delovnih nalog na drugo delovno mesto izvedena za dopolnitev delovnih nalog za doseganje delovnega časa do polnega na nekem drugem delovnem mestu, z namenom ohranitve delovnega mesta delavki, ki ga je zasedala, pravno pomembna za presojo navideznosti odpovednega razloga; – ali je zahtevi iz drugega odstavka 87. člena ZDR-1 o obrazloženosti odpovedi zadoščeno, čeprav v redni odpovedi z dne 24. 4. 2020 organizacijski razlog ni konkretiziran, prav tako k odpovedi ni priložen sklep o ukinitvi delovnega mesta, ampak je konkretiziran in priložen sklep o ukinitvi šele v odgovoru na tožbo.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.