Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na povsem pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi je sodišče pravilno zaključilo, da je dejansko stanje, kot ga zatrjuje tožnica, ostalo neprerekano, zato razpis naroka ni bil potreben. Sodišče tožencev ni bilo dolžno še posebej opozarjati, da morata izvedbo naroka zahtevati.
Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 125277/2017 z 22. 12. 2017 za glavnico v višini 1.903,92 EUR, zakonske zamudne obresti od zneska 1.988,95 EUR od 21. 12. 2017 do 15. 1. 2018 in od zneska 1.903,92 EUR od 16. 1. 2018 dalje do plačila ter za stroške, odmerjene na 64,00 EUR. Zaradi delnega umika tožbe je postopek ustavilo za glavnico v višini 85,03 EUR ter v tem obsegu sklep o izvršbi razveljavilo v prvem odstavku. Tožencema je naložilo, da sta dolžna tožnici povrniti 292,30 EUR pravdnih stroškov.
2. Zoper sodbo vlagata pritožbo toženca. Navajata, da sodišče ni izvedlo poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo, pri čemer jima ni bila dana možnost, da se o potrebnosti naroka izrečeta, zato nista mogla vplivati na to, da bi podala poravnalne predloge oziroma pripombe na tožbeni zahtevek.
3. Pritožbi nista utemeljeni.
4. V obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta ne presega 2.000,00 EUR, zato za reševanje spora veljajo procesne določbe o sporu majhne vrednosti. Po določilu prvega odstavka 450. člena ZPP poteka postopek v sporih majhne vrednosti na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. To načelo je konkretizirano v 454. členu citiranega zakona, po katerem v primeru, ko sodišče ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni ovir za izdajo odločbe, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Enako ravna tudi, če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, pa stranki izvedbe naroka nista zahtevali.
5. V konkretnem primeru je sodišče tožencema pripravljalno vlogo tožnice vročilo skupaj s pozivom na odgovor, ki pa ga na tožbene navedbe nista podala. Glede na povsem pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi je zato pravilno zaključilo, da je dejansko stanje, kot ga zatrjuje tožnica, ostalo neprerekano, zato razpis naroka ni potreben. Sodišče tožencev ni bilo dolžno še posebej opozarjati, da morata izvedbo naroka zahtevati, ter s tem v zvezi ni zagrešilo smiselno očitane bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
6. Ker po povedanem v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.