Jedro

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu sindikata. Ugotovilo je, da so bile kršene pravice predlagatelja, ker nasprotni udeleženec pred sprejemom spremembe delovnega časa ni zahteval mnenja sindikata.

Odpravilo je odredbe o spremenjenem delovnem času in vzpostavilo prejšnji delovni čas.

Na pritožbo nasprotnega udeleženca je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremenilo, da je zahtevek zavrnilo. Zahtevek ni utemeljen, ker sindikat ni pisno obvestil nasprotnega udeleženca o svojem obstoju.

Revizijo predlagatelja je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Čeprav kolektivna pogodba izrecno ne določa, da je dolžan sindikat pisno obvestiti delodajalca o svojem obstoju, je normalno, da to stori. Ko je to storil, je skupščina delodajalca predlagatelja povabila, da da mnenje. Mnenje je bilo obravnavano, vendar ni bilo upoštevano. S tem zakonitost ni kršena, ker je dolžan delodajalec mnenje sindikata obravnavati, ni pa mu dolžan ugoditi.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlagateljevemu zahtevku. Ugotovilo je, da so bile v postopku za spremembo delovnega časa pri nasprotnem udeležencu kršene pristojnosti predlagatelja. Odpravilo je odredbo direktorja z dne 20.6.1994 in sklep skupščine nasprotnega udeleženca z dne 18.8.1994 v zvezi z delovnim časom in določilo delovni čas pri nasprotnem udeležencu od 1.8.1994 dalje od 6.30 do 14.30 ure. Na pritožbo nasprotnega udeleženca je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je zahtevek zavrnilo.

Zoper pravnomočno sodbo in sklep sodišča druge stopnje je vložil predlagatelj pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, naj revizijsko sodišče sodbo in sklep sodišče druge stopnje v izpodbijanem delu tako spremeni, da zavrne pritožbo nasprotnega udeleženca in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Iz revizijskih navedb je razvidno, da predlagatelj izpodbija le sodbo. Ne strinja se z odločitvijo sodišča druge stopnje, da nasprotni udeleženec ni bil dolžan upoštevati mnenja sindikata, saj 24. člen kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 12/91 s kasnejšimi spremembami) določa, da organizira podjetje dnevni delovni čas glede na potrebe poslovnega procesa, ob upoštevanju mnenja sindikata podjetja. Enainpetdeseti člen citirane kolektivne pogodbe omenja le, da pridobi član sindikata status pooblaščenega sindikalnega zaupnika s pravicami in dolžnostmi po tej kolektivni pogodbi z dnem, ko je vodstvu in organu upravljanja podjetja vročen pisni sklep sindikatov podjetja o poimenski določitvi sindikalnih zaupnikov. Predsednikom sindikatov v podjetju je v vsakem primeru priznan status pooblaščenega sindikalnega zaupnika. Enainpetdesti člen omenjene kolektivne pogodbe ne more biti podlaga za odločitev sodišča druge stopnje, saj ne določa, da bi bilo treba o ustanovitvi sindikata obvestiti vodstvo in organe upravljanja, da bi nastopila obveznost podjetja do sindikata po določilih 24. člena citirane kolektivne pogodbe. Glede na to je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj za njegovo odločitev ni pravne podlage.

Revizija je bila v skladu z določbami 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ št. 4/77 do 27/90) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožencu, ki na revizijo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

ZPP v 386. členu določa, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da ni bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, pa tudi materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Enainpetdeseti člen citirane kolektivne pogodbe res ne omenja, da bi bilo treba pisno obvestiti vodstvo in organ upravljanja podjetja, kdaj in kako je bil organiziran sindikat, kako deluje in kdo je sindikalni zaupnik, če je v podjetju več sindikalnih zaupnikov.

Čeprav tudi v drugih predpisih ni določeno, da mora sindikat, preden pridobi pravice, ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba in drugi predpisi ter pogodbe, o svojem obstoju pisno obvestiti podjetje, od delodajalca ni mogoče zahtevati, da mora začeti izpolnjevati obveznosti do sindikatov, preden ni od sindikata obveščen, da je v podjetju ustanovljen sindikat. Odnosi so sicer lahko vzpostavljeni tudi brez pisnega obvestila, da je sindikat ustanovljen, vendar sindikat nima pravne podlage za sodno uveljavljanje kršitve pravic, ki jih ima, če vodstva in organov upravljanja pojetja ni formalno obvestil o svojem obstoju v podjetju in podjetje ne izpolnjuje svojih obveznosti do sindikata. Iz podatkov spisa izhaja, da je direktor toženca odredil nov delovni čas 20.6.1994. Predlagatelj je direktorja formalno obvestil o svojem obstoju z dopisom z dne 27.7.1994 in iz spisa ne izhaja, da sta udeleženca postopka že pred to odredbo vzdrževala stike, ki naj bi jih vzdrževalo podjetje in sindikat v podjetju in so bili ti stiki vzpostavljeni šele po tem, ko je direktor prejel to obvestilo. Iz spisa nadalje izhaja, da je bil za 17.8.1994 sklican sestanek med vodstvom podjetja in stavkovnim odborom. Na sestanku je bil navzoč tudi F. T., predsednik predlagatelja. Iz zapisnika o poteku tega sestanka je razvidno, da je bil predlagatelj ponovno naprošen za pisno mnenje glede spremembe delovnega časa od 6.30 do 14.30 na 8.30 do 16.30. Sindikat je tako mmenje dal z dopisom naslovljenim na direktorja nasprotnega udeleženca, ki je datiran z 18.8.1994. Iz izvlečka zapisnika o poteku skupščine nasprotnega udeleženca z dne 18.8.1994 pa je razvidno, da skupščina ni upoštevala mnenja sindikata. Iz povedanega izhaja, da je nasprotni udeleženec po tem, ko je prejel pisno obvestilo o organiziranju predlagatelja, vzdrževal stike s sindikatom in je pred odločitvijo skupščine tudi upošteval mnenje sindikata v smisu določila 24. člena omenjene kolektivne pogodbe. Nasprotni udeleženec je bil po prejemu obvestila o obstoju predlagatelja dolžan obravnavati mnenje sindikata, ni pa ga bil dolžan upoštevati v tem smislu, da bi zopet uvedel delovni čas, ki je veljal do omenjene odredbe direktorja. Vprašanje razporeda delovnega časa šteje v upravljanje podjetja in o tem odloča pristojni organ podjetja, ki mnenje sindikata lahko upošteva, ni pa tega dolžan storiti.

Sodišče druge stopnje je glede na povedano, na podlagi določila 4. točke 373. člena ZPP, utemeljeno ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca in tako spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, da je zahtevek predlagateja zavrnilo.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je revizijo, na podlagi določila 393. člena ZPP, kot neutemeljeno zavrnilo.

Revizijsko sodišče je določbe ZPP smiselno uporabilo kot predpis Republike SLovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbe Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).