Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Drugi odstavek 482. člena ZPP določa, da pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med osebami iz 481. člena in 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.
V konkretnem postopku ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada in torej ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Tožeča stranka v tem postopku vtožuje terjatev iz naslova kršitve že sklenjene Pogodbe o sofinanciranju z dne 25. 11. 2013. Gre torej za klasično civilno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom III P 223/2019-4 z dne 3. 4. 2019 sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi ter odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor, ker tožeča stranka ni gospodarski subjekt, ampak javni sklad. Zato konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarske spore po prvem odstavku 481. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Prav tako pristojnost navedenega sodišča ni podana po določbah 483. in 484. člena ZPP (objektivni kriterij). Glede na vrednost spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR, je po oceni Okrožnega sodišča v Ljubljani za odločanje v tej zadevi pristojno okrajno sodišče. 2. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
3. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka organizirana v pravnoorganizacijski obliki javnega sklada, ki v prvi točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni naveden kot oseba, za katero veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Tožeča stranka zato subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP v gospodarskih sporih ne izpolnjuje.
4. Drugi odstavek 482. člena ZPP določa, da pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med osebami iz 481. člena in 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.
5. Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je javni finančni sklad po predpisih o javnih skladih, ki spodbuja trajnostni razvoj s financiranjem naložb za preprečevanje, odpravljanje ali zmanjšanje obremenjevanja okolja (prvi odstavek 143. člena Zakona o varstvu okolja – ZVO-1). Sklad spodbuja trajnostni razvoj skladno z nacionalnim programom varstva okolja, nacionalnim energetskim programom, skupno okoljsko in energetsko politiko EU ter operativnimi in akcijskimi programi, sprejetimi na njihovi podlagi (prvi odstavek 144. člena ZVO-1). Dejavnosti, ki jih Sklad opravlja v javnem interesu, so zlasti: 1. spodbujanje naložb v infrastrukturo varstva okolja državnega in lokalnega pomena, 2. spodbujanje naložb v izrabo obnovljivih virov energije, 3. spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije, 4. spodbujanje naložb s področja razvoja ali uporabe okoljskih tehnologij, ki preprečujejo, odpravljajo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja, 5. spodbujanje različnih oblik izobraževanja in ozaveščanja javnosti in 6. druge dejavnosti in naloge s področja varstva okolja, ki so določene v ustanovitvenem aktu Sklada (drugi odstavek 144.člena ZVO-1).1 Zgoraj naštete naloge Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada opredeljujejo njegova javna pooblastila. Tožeča stranka o vlogah za pridobitev spodbude odloča po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.2
6. V konkretnem postopku ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev Sklada in torej ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Tožeča stranka v tem postopku vtožuje terjatev iz naslova kršitve že sklenjene Pogodbe o sofinanciranju št. ... z dne 25. 11. 2013. Gre torej za klasično civilno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče. 7. V danem primeru torej ni podan nobeden od kriterijev, ki v 481. do 484. členu ZPP opredeljujejo, kdaj je potrebno uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
8. Pristojnost okrožnega sodišča v konkretni zadevi tudi ni utemeljena po drugem odstavku 32. člena ZPP, kakor tudi ne z vrednostjo spornega predmeta, saj ta ne presega 20.000,00 EUR. Za določitev stvarne pristojnosti je zato potrebno uporabiti splošno pravilo iz prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje v zadevi stvarno pristojno okrajno sodišče. Ker je bila med pravdnima strankama dogovorjena krajevna pristojnost sodišča v Ljubljani, je pritožbeno sodišče odločilo, da je za sojenje v zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
1 Poleg nalog, ki jih Sklad opravlja po ZVO-1, Sklad za račun ustanovitelja iz sredstev državnega proračuna ter drugih sredstev v skladu s predpisi ali iz sredstev Evropske Unije opravlja še naloge, določene v 7. členu Akta o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (Ur. list RS, št. 112/09, 1/12, 98/12 in 20/13). 2 13. člen Splošnih pogojev poslovanja Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada.