Jedro

Glede na navedeno in ker se obdolžencu očita, da je kaznivo dejanje storil v notarski pisarni zasebnega tožilca, je po oceni pritožbenega sodišča zaupnost izjave dovolj konkretizirana in tudi izražena navzven, kar navaja tudi pritožba.

Izrek

I. Pritožbi pooblaščencev zasebnega tožilca A. A. z dne 9. 6. 2020 se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Dopolnitev pritožbe pooblaščencev zasebnega tožilca A. A. z dne 7. 9. 2020 se kot prepozna zavrže.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje zasebno tožbo zasebnega tožilca A. A., z dne 25. 11. 2019, zoper obdolženega B. B. zaradi kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP, zavrglo ter odločilo, da po drugem odstavku 96. člena ZKP mora zasebni tožilec povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca, ki do izdaje sklepa niso nastali.

2. Zoper tak sklep so se pritožili pooblaščenci zasebnega tožilca zaradi kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakonika. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikom, ki navajajo, da je v izreku zasebne tožbe očitano kaznivo dejanje iz drugega odstavka 137. člena KZ-1 v celoti opredeljeno in konkretizirano z vsemi njegovimi zakonskimi znaki. Okoliščine, da je pogovor, ki ga je obdolženi snemal, potekal na ta način, da se je za sestanek z zasebnim tožilcem dogovoril obdolženi in da je pogovor potekal v notarski pisarni ter da obdolženi za snemanje pogovora od zasebnega tožilca ni imel dovoljenja, so po mnenju pritožnikov tiste, ki brez dvoma nakazujejo na zaupnost pogovora med zasebnim tožilcem in obdolžencem. Takšnim navedbam pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, saj gre v obravnavanem primeru za specifičnost kraja storitve kaznivega dejanja in sicer je to notarska pisarna, kjer so pogovori vsekakor zaupne narave, zaupnost razmerja med notarjem in obdolžencem pa je eden od stebrov notarjevega poklica.

5. Glede na navedeno in ker se obdolžencu očita, da je kaznivo dejanje storil v notarski pisarni zasebnega tožilca, je po oceni pritožbenega sodišča zaupnost izjave dovolj konkretizirana in tudi izražena navzven, kar navaja tudi pritožba. Ker tako po oceni pritožbenega sodišča iz opisa kaznivega dejanja v zasebni tožbi izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137. člena KZ-1, bo sodišče prve stopnje postopek nadaljevalo in šele po opravljeni glavni obravnavi presodilo, ali je vsebina citiranih izjav zaupne narave ali ne in nato o zadevi odločilo.

6. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi pooblaščencev zasebnega tožilca ugodilo in napadeni sklep razveljavilo (člen 402/III ZKP).

7. V obravnavani zadevi so pooblaščenci zasebnega tožilca dne 7. 9. 2020 vložili dopolnitev pritožbe, vendar prepozno, saj se je pritožbeni rok iztekel dne 18. 6. 2020, zato je pritožbeno sodišče dopolnitev pritožbe kot prepozno zavrglo (člen 402/III ZKP).