Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravočasno obvestilo o napakah (notifikacija) je pravno dejanje, ki ga naročnik mora opraviti, da bi ohranil svoje pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Če naročnik notifikacije napak ne izvrši, izgubi pravice, ki bi jih lahko uveljavil zaradi napak, podjemnikova odgovornost za napake pa preneha. Pravočasno obvestilo o napaki je torej predpostavka podjemnikove odgovornosti.
Dejstvo, da se priča na vabilo ni odzvala, ni razlog za odklonitev njenega zaslišanja. Sodišče ima na razpolago sredstva, da pričo prisili k izpovedovanju (241. člen ZPP). Dokaznega predloga za zaslišanje priče zato sodišče ne bi smelo zavrniti. Tudi na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene, da dokaz ne bi bil uspešen, ne. Bližnji odnos priče s tožencem je razlog, ki terja posebno previdnost pri ocenjevanju verodostojnosti izpovedbe, ni pa mogoče zaslišanja priče odkloniti zaradi njenega razmerja s tožencem.
I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v obsodilnem delu (zahtevek za plačilo glavnice 1.770,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.12.2011 dalje in 158,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.9.2015 dalje) razveljavi ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. V ostalem delu, ki se nanaša na zavrnjeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 1.770,77 za čas od 11.11.2011 do 7.12.2011, se pritožba zavrže. III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je v veljavi vzdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 96900/2015 z dne 19.8.2015, s katerim je toženi stranki naložena obveznost plačila 1.770,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.12.2011 dalje in 158,00 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.9.2015 dalje. Razveljavilo pa je sklep o izvršbi in zavrnilo zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice za čas od 11.11.2011 do 7.12.2011. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 726,42 EUR.
2. Pritožuje se tožena stranka. Navaja, da sodbo izpodbija v celoti. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Trdi, da je nepravilna odločitev posledica dejstva, da priča N. Š. ni bila zaslišana. Priča bi izpovedala o grajanju napak in sklenitvi dogovora o znižanju cene. Za nesprejemljivo ocenjuje, da dokaz ni bil izveden, ker se priča na zaslišanje ni odzvala in izostanka ni ustrezno opravičila. Tudi odklanjanje verodostojnosti priče zavrača, saj bi bilo pričakovati, da bivša izvenzakonska partnerica izpoveduje v škodo in ne v korist tožnika. Ne soglaša, da je izpoved zakonitega zastopnika tožeče stranke prepričljivejša od toženčeve izpovedi. Zakoniti zastopnik o pomembnih okoliščinah ni vedel izpovedati – kdaj je bila montaža končana, kdaj so napake odpravili … Meni, da je prvostopenjsko sodišče pristransko, saj vprašanje v zvezi s prevzemom ni bilo dopuščeno. Nerazumen je očitek tožencu, da ni ugovarjal računu, da s tožnikom ni komuniciral pisno in si na ta način zavaroval dokaze. Toženec ni mogel pričakovati, da bo tožnik nepošten in po cca petih letih začel pravdo. Nelogično je argumentirana zavrnitev dokaza z izvedencem. Izvedenec bi ugotovljene napake ovrednotil, zato bi bilo z izvedbo tega dokaza ovrednoteno delo z napako in brez nje. Ker gre za sporna določila pogodbe, je treba ugotavljati skupen namen pogodbenikov in uporabiti 82. ter 83. čl. Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Pogodbo je treba uporabiti v celoti in ne le njene posamezne dele, kot je to storilo sodišče. 3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka. Meni, da zaslišanje priče ni predlagano zaradi dokazovanja pravočasnega grajanja napak, ampak zgolj zaradi domnevnega dogovora o znižanju kupnine. Dogovor pa ne obstaja, če pravočasno grajanje napak ni izkazano. Šele če bi tožena stranka izkazala obstoj napak in njihovo pravočasno grajanje, bi bilo eventualno smiselno raziskovati dogovore o načinu odprave napak. Vprašanje, ki ni bilo dopuščeno, za odločitev ni bilo relevantno. Zgolj z ugotovitvijo napak ne bi bilo mogoče ugotoviti razlike med vrednostjo izvršenega dela z napako in vrednostjo izvršenega dela brez napake.
4. Pritožba zoper zavrnitev zahtevka za plačilo obresti in razveljavitev sklepa o izvršbi v tem delu je zavržena (352. čl. ZPP). Pravnega interesa za pritožbo zoper ta – zavrnilni del – tožena stranka nima, saj si svojega položaja s pritožbo ne more izboljšati. Pravni interes je procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe (četrti odstavek 343. čl. ZPP). Pritožba zoper zavrnilni del sodbe je zato zavržena, ostalem delu pa je utemeljena.
5. Izpodbijana sodba je bila izdana v sporu majhne vrednosti in se zato lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. čl. ZPP).
6. Toženčev ugovor zoper plačilo ostanka obveznosti po podjemni pogodbi je treba presojati (tudi) na podlagi obligacijskih določil, ki urejajo jamčevanje za napake. Ugovor, da je bila tožnikova (podjemnikova) izpolnitev obremenjena z napako, lahko toženec (naročnik) uspešno uveljavi samo, če izkaže (trditveno in dokazno breme), da je tožnika pravočasno obvestil o napaki; tako kot določa 633. čl. OZ. Če tega ni storil ali ni storil pravočasno, tožnik za napake ni odgovoren. Pravočasno obvestilo o napakah (notifikacija) je pravno dejanje, ki ga naročnik mora opraviti, da bi ohranil svoje pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Če naročnik notifikacije napak ne izvrši, izgubi pravice, ki bi jih lahko uveljavil zaradi teh napak, podjemnikova odgovornost za te napake pa preneha. Pravočasno obvestilo o napaki je torej predpostavka tožnikove odgovornosti.
7. Ker toženec trdi, da je napake odkril z navadnim ogledom, gre za očitne napake, o katerih bi moral tožečo stranko obvestiti takoj, ko jih je ugotovil. Izvršeno delo je bil dolžan pregledati nemudoma; brž, ko je bilo to po normalnem teku stvari mogoče. To je mogoče neposredno po zaključku posla, če za to ni kakšnih ovir. Toženec ne problematizira trenutka oz. časa ko bi ogled lahko opravil. Ne navaja, da bi bil v dilemi, kdaj je posel končan. Zaključek posla smiselno zatrjuje s sklicevanjem na odhod delavcev iz objekta. Po odhodu delavcev (monterjev) bi bil tožnik torej dolžan pregledati izvršeno delo in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti tožečo stranko (prvi odstavek 633.čl. OZ).
8. Breme trditev in dokazovanja dejstev v zvezi s pravočasno notifikacijo napak je na tožencu. Toženec je tisti, ki z ugovorom uveljavlja znižane kupnine; zato je on tisti, ki bi moral zatrjevati in dokazati pravočasno notifikacijo napak. Toženec ne zatrjuje, da bi to storil. Trdi, da je po odhodu delavcev čakal na prihod tožnika, s katerim naj bi izvedla prevzem opravljenega posla in da je k ogledu pristopil šele 30. dni ali več po odhodu monterjev z objekta. Ne navaja, kdaj je o napakah, ki jih je pri ogledu ugotovil, obvestil toženo stranko. Obvestilo sicer zatrjuje, ne navaja pa, kdaj naj bi bilo tožeči stranki posredovano. Ker teh trditev toženec ni podal, sodišče pa je pri odločanju vezano na dejansko podlago spora, njegov pobotni ugovor ni utemeljen(1). Pogoj za uveljavljanje sankcij zaradi stvarnih napak je njihovo pravočasno grajanje. Ker le-to ni bilo zatrjevano, toženčevemu ugovoru, da ostanka plačila ni dolžan izvršiti zaradi stvarnih napak, ni mogoče ugoditi. S prvostopenjskim stališčem, da toženec zaradi napak izvedenih del ni upravičen uveljavljati znižanja plačila, pritožbeno sodišče torej soglaša, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja sodišče prve stopnje.
9. Zahtevku pa se toženec upira tudi s trditvijo, da je s tožečo stranko sklenil dogovor, da bo tožeča stranka napake odpravila v 8. dneh; če pa napak v tem roku tožeča stranka ne bo odpravila, se dogovorjena cena zniža za 10 %, kar pomeni, da tožencu ni treba plačati zadnjega obroka dogovorjene cene. Tudi dokazno breme o obstoju tega dogovora je na tožencu, ki ga zatrjuje. V 3. točki vloge z dne 18.12.2015 je za dokazovanje obstoja in vsebine tega dogovora toženec predlagal zaslišanje priče N. Š. Predlog je ustrezno substanciran, saj navaja, da je priča pri sklepanju dogovora sodelovala, bila prisotna. Zaslišanje priče, ki se je z zatrjevanim dogovorom seznanila na tak način – sodelovala pri sklepanju dogovora – je mogoče opredeliti kot glavni dokaz. Listinski dokazi o dogovoru ne obstajajo; o obstoju in vsebini dogovora lahko – poleg predlagane priče – izpovedujeta le pravdni stranki, ki sta (naj bi) dogovor sklenili. Predlagane priče sodišče prve stopnje ni zaslišalo. Ker priča ni bila zaslišana, je bila tožencu odvzeta možnost dokazovanja vsebine dogovora, s katerim utemeljuje prenehanje iztoževane obveznosti. Zaradi kršitve 8. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP je sodba v obsodilnem delu razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku je pričo potrebno zaslišati in dokazno oceno izvesti tudi na podlagi izpovedbe te priče. 10. Dejstvo, da se priča na vabilo ni odzvala, ni razlog za odklonitev njenega zaslišanja. Sodišče ima na razpolago sredstva, da pričo prisili k izpovedovanju (241. čl. ZPP). Dokaznega predloga za zaslišanje priče zato sodišče ne bi smelo zavrniti. Tudi na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene, da dokaz ne bi bil uspešen, ne. Bližnji odnos priče s tožencem je razlog, ki terja posebno previdnost pri ocenjevanju verodostojnosti izpovedbe, ni pa mogoče zaslišanja priče odkloniti zaradi njenega razmerja s tožencem.
11. O stroških postopka bo mogoče odločiti, ko bo znan uspeh strank v postopku. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. čl. ZPP. Sodnica posameznica odloča na podlagi petega dostavka 458. čl. ZPP.
Op. št. (1): Na pomanjkljivost trditev o ogledu in notifikaciji napak je tožeča stranka opozorila na zaključku 2. točke vloge z dne 25.1.2016.