Jedro

Tožeča stranka je kot toženo stranko navedla dolžnika iz 255. člena OZ. Med naracijo tožbe in v tožbenem zahtevku pa toženo stranko imenuje pridobitelja nepremičnine, drugo stranko pa kot dolžnika. Zato gre za nejasnosti o tem, kdo je tožena stranka. Zato bi sodišče prve stopnje moralo tako tožbo vrniti v popravo po 108. členu ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je darilna pogodba sklenjena med tožencem A. H. in dolžnikom D. H. z dne 6. 7. 2016 in odsvojitev nepremičnin dolžnika D. H., vse opisano v izreku sodbe, brez pravnega učinka nasproti tožeči stranki v obsegu terjatve tožeče stranke.

2. Proti tej sodbi se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno odločanje. Ne gre za nesklepčno tožbo, saj je tožbeni zahtevek glede na v tožbi zatrjevana dejstva utemeljen. V tožbenem zahtevku je pravilno navedena tožena stranka A. H., ki je pasivno legitimiran v tej pravdi in sicer z imenom, priimkom, davčno številko in naslovom. V začetnih navedbah v tožbi je šlo za očitno pomoto, kar izhaja iz celotne vsebine tožbe. Pritožba meni, da bi sodišče moralo identiteto strank razbrati iz vsebine tožbe in v dvomu bi morala ravnati po 108. členu ZPP in zahtevati od tožnika, da vlogo popravi. S tem ko tega ni storila, je zagrešila bistveno kršitev določb ZPP.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožena stranka, ki predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da že iz naracije tožbe izhaja, da tožeča stranka v tožbi imenuje D. H. kot dolžnika in opisuje naprej dejansko stanje. Nato v drugem odstavku tožbe navaja, da je dolžnik podaril tožencu z darilno pogodbo premoženje in da zato dolžnik nima nepremičnega premoženja. Pod II. točko tožbe piše, da je dolžnik z namenom izogniti se plačilu obveznosti, tožencu neodplačno z darilno pogodbo podaril določene nepremičnine. Nato v tožbenem zahtevku imenuje A. H. kot toženca, D. H. pa kot dolžnika. Res pa je, da je v uvodu tožbe tožeča stranka navedla kot toženo stranko „D. H.“. Temu je nato sodišče vročilo tožbo s pozivom na odgovor in ta ni odgovoril. 6. Tako se izkaže, da je tožba v tem delu, kdo je stranka, nerazumljiva. Zato bi sodišče prve stopnje moralo po prvem odstavku 108. člena ZPP pozvati tožečo stranko, da se izjavi o tem, kdo je tožena stranka in to v določenem roku. Če tožeča stranka tega ne bi sporočila, bi po predhodni zagrozitvi, tožbo zavrglo, saj je sedaj nejasna.

7. Zato jo je moralo pritožbeno sodišče na podlagi 354. člena ZPP razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje. Gre za relativno bistveno kršitev določb ZPP iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 108. členom ZPP. Pritožbeno sodišče te kršitve ne more samo opraviti, saj gre za prvo fazo postopka, to je zahtevo po popravi tožbe. Zato naj sodišče prve stopnje vrne tožeči stranki tožbo v popravo v skladu s 108. členom ZPP, da se ugotovi kdo je tožena stranka.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določi 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odprava te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določa sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti oziroma, če bi morala samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločilo Vrhovno sodišče RS.