Jedro

S pravnomočnostjo obtožnice je bil utemeljen sum pravnomočno dognan, česar pa pavšalne pritožbene navedbe ne morejo spremeniti, zlasti ob tem, ko so sodišče prve stopnje ni soočalo z novimi dejstvi in dokazi, ki so relevantni za presojo utemeljenega suma, slednjih pa tudi pritožba ne zatrjuje.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju ugotovil, da so razlogi za pripor zoper obtoženega A. A. dani.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obtoženčev zagovornik, ki načeloma sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, dejansko pa na načelni ravni zatrjuje zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obdolžencu pripor odpravi oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sedanja pritožba v pretežni meri enaka kot zagovornikova pritožba z dne 11. 7. 2022. Pritožbeno sodišče se je do tamkajšnjih navedb, ki se sedaj ponavljajo, že opredelilo v svojem sklepu z dne 20. 7. 2022 in ob tem, ko tokratna pritožba ne vnaša ničesar novega, ko se pritožbeno ne zatrjujejo spremenjene okoliščine, pritožbeno sodišče nima razloga, da bi svoje stališče spremenilo, zato skladno z razlogi v sklepu z dne 20.7.2022, v zvezi s ponovljenimi pritožbenimi navedbami na kratko odgovarja.

5. Pritožnik na načelni ravni izpodbija obstoj utemeljenega suma, da je obtoženec storil očitana mu kazniva dejanja, ki pa izhaja iz pravnomočne obtožnice ter iz vseh dokazov, na katerih le-ta temelji. S pravnomočnostjo obtožnice je bil tako utemeljen sum pravnomočno dognan, česar pa pavšalne pritožbene navedbe ne morejo spremeniti, zlasti ob tem, ko so sodišče prve stopnje ni soočalo z novimi dejstvi in dokazi, ki so relevantni za presojo utemeljenega suma, slednjih pa tudi pritožba ne zatrjuje.

6. Iz nadaljevanja pritožbe pa je razvidno, da se zagovornik dejansko ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem glede obstoja pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, pri čemer slednji poda svojo interpretacijo okoliščin, ki je ne konkretizira in dokazno podpre. Prvostopenjsko sodišče je namreč v 7. točki izpodbijanega sklepa tudi po oceni pritožbenega sodišča natančno in celovito obrazložilo danost pripornega razloga begosumnosti kot tudi v 8. točki objektivne in subjektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti. Pritožbene navedbe o dosedanjem trajanju pripora, obdolženčevi dosedanji nekaznovanosti, vplivu hude duševne motnje na storitev kaznivih dejanj in vplivu pripora na zdravstveno stanje obdolženca pa niso omajale zaključka sodišča sodišča prve stopnje o danosti vseh razlogov za pripor, zato pritožbeno sodišče zaključuje, da je v izpodbijanem sklepu pravilna in celovita tudi ocena okoliščin glede sorazmernosti pripora.

7. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o priporu, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.