Up-301/98

24. 6. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. S. iz G. na seji senata dne 24. junija 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba M. S. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 35/98 z dne 27. 8. 1998 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. 597/98 z dne 16. 7. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je potrdilo odločitev Upravnega sodišča, da se zahteva pritožnice za izdajo začasne odredbe zavrne. V izpodbijanem sklepu je Vrhovno sodišče navedlo, da je treba že v zahtevi za odložitev izvršbe verjetno izkazati s predloženimi dokazi, da bo z izvršbo prizadejana težko popravljiva škoda.

Zgolj navedba višine denarnega zneska, ki pomeni izvršitev obveznosti, ni navedba o težko popravljivi škodi iz drugega odstavka 30. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 - ZUS), saj izpolnitev obveznosti sama zase še ne pomeni take škode. Zato tudi navedbe pritožnice o njenem socialnem statusu (da je študentka, da je nezaposlena, brez sredstev za preživljanje) ne morejo vplivati na drugačno odločitev.

2.V ustavni pritožbi pritožnica oporeka ugotovitvi sodišča, da je v zahtevi za izdajo začasne odredbe podala le pavšalno trditev glede težko popravljive škode. Nasprotno, zatrjuje, da so v obravnavanem primeru podani vsi predpisani pogoji za izdajo začasne odredbe. Navaja, da je lastnica parcele, na kateri je zgradila poslovno-turistični objekt, namenjen kmečkemu turizmu, ki da je bil nezakonito porušen. Zaradi nezakonitega rušenja naj bi bila brez vseh sredstev, saj je bilo to edino njeno premoženje. Nastanek težko popravljive škode dokazuje s tem, da nima nobenih sredstev za preživljanje in stroškov upravne izvršbe ne zmore plačati. Z izvršbo sklepa o odmeri stroškov bi bilo zato ogroženo njeno zdravje in življenje in naj bi ne zmogla odplačati posojila, ki ga je pridobila za gradnjo nezakonito porušenega objekta. Izpodbijani sklep naj bi bil protiustaven in nezakonit, ker krši Ustavo in zakone. Zatrjuje kršitev 14. člena Ustave (enakost pred zakonom) in 15. člena Ustave (uresničevanje in omejevanje pravic). Ustavnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi.

3.Upravno sodišče je na podlagi dokazil, ki jih je priložila pritožnica, ugotovilo, da ni izkazano, da bi ji zaradi izvršbe nastala težko popravljiva škoda. Ustavno sodišče ni inštančno sodišče, zato ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnica ne izkaže.

4.Pritožnica zatrjuje kršitev 14. člena Ustave, vendar razen pavšalnih očitkov v ustavni pritožbi ne utemeljuje, v čem naj bi izpodbijani sklep kršil njene pravice iz 14. člena Ustave.

Nezadovoljnost z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami sodišča sama po sebi ne more biti argument o kršitvi človekovih pravic.

Enakost bi bila prekršena, če bi sodišče v izpodbijanem sklepu odločilo napak in drugače kot v podobnih primerih. Tega pritožnica ne izkaže. Tudi razlogom izpodbijanega sklepa, s katerimi je sodišče utemeljilo svojo odločitev, da pritožnica ni verjetno izkazala težko popravljive škode, ni mogoče odreči razumne presoje.

5.Prav tako pritožnica ne pojasni, v čem naj bi izpodbijani sklep nasprotoval 15. členu Ustave in tudi Ustavno sodišče kršitve te ustavne določbe ni ugotovilo.

6.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine pritožnice, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Lojze Janko ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Lojze Ude.

Namestnik predsednice senata

Lojze Janko