Jedro

Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 11. 6. 2008 in 7. 10. 2008 ter tožniku prizna in všteje v pokojninsko dobo čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov v posameznih obdobjih med 1. 1. 1972 in 10. 1. 1980. Ugotovilo je, da tožnik ne izpolnjuje pogojev ne po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/97 in 1/82, v nadaljevanju ZSZK), ne po določbah 164. in 165. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83, v nadaljevanju ZPIZ83).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je uveljavljal priznanje pokojninske dobe za čas, ko je delal na kmetiji, katere lastnika sta bila najprej starša, kasneje pa je po materi podedoval 43 arov zemljišča, ostalih 12 ha pa je bila solastnina očeta in sorojencev. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi predloženega dokazila o prijavi v zdravstveno zavarovanje zaključilo, da tožnik ni bil zavarovan za opravljanje kmetijske dejavnosti. Za predmetno obdobje so bili plačani tudi vsi prispevki, v tem času ni bil nikjer drugje zaposlen, tožnikov oče pa je bil kmečko zavarovan. Tožnik je opravljal kmetijsko dejavnost kot edini poklic, zato mu je treba na podlagi prve alineje prvega odstavka 17. člena Zakona o starostnem zavarovanju kmetov (v nadaljevanju ZSZK) priznati pokojninsko dobo. Diskriminatorna je razlaga, da bi bil tožnik upravičen zahtevati priznanje zavarovalne dobe le v primeru, če bi ob vložitvi vloge imel status kmečkega zavarovanca. V nasprotju z načelom enakosti je odločitev, da tožniku ta pravica ne gre zgolj zato, ker se je v kasnejšem obdobju zaposlil. S tako odločitvijo mu je bila kršena ustavna pravica iz 22. in 50. člena Ustave.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, v nadaljevanju ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Revizijskega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka tožnik ne uveljavlja, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tožnik pa uveljavlja predvsem ta razlog. Zmotno uporabo materialnega prava namreč utemeljuje predvsem ob izhodišču, da bi sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, če bi upoštevalo drugačno dejansko stanje, kot pa ga je. Pri tem dejanske ugotovitve in dokazno oceno deloma tudi napačno povzema.

7. Po določbi 164. člena ZPIZ83 bi se v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba vštelo obdobje, prebito v starostnem zavarovanju kmetov le, če bi bil tožnik v zatrjevanih obdobjih zavarovanec po ZSZK in če bi bili plačani prispevki (razen kolikor bi bilo plačilo prispevkov oproščeno). Iz dejanskih ugotovitev in dokazne ocene sodišča izhaja, da tožnik teh pogojev ne izpolnjuje. Potrdilo o zdravstvenem zavarovanju „kot družinski član kmečkega zavarovanca“ namreč ne dokazuje, da je bil tudi tožnik sam zavarovanec po ZSZK. Dejstvo, da je oče kot kmečki zavarovanec plačal vse prispevke za svoje zavarovanje in tudi za zdravstveno zavarovanje tožnika, le-temu ne daje statusa kmečkega zavarovanca po ZSZK.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da tožnik ni izpolnjeval pogojev po prvi alineji prvega odstavka 17. člena ZSZK. Ni bil ne lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec tolikšnega kmetijskega zemljišča, ki bi zagotavljalo zadostna sredstva za preživljanje in bi se zato lahko štelo, da opravlja kmetijsko dejavnost kot svoj edini in glavni poklic. Zavezanec za davek (iz kmetijske dejavnosti) ni bil tožnik, temveč tožnikov oče. 9. V 165. členu ZPIZ83 je sicer določena izjema, ki se lahko nanaša tudi na osebe, ki so delale na kmetijah in se preživljale z dohodkom od kmetijske dejavnosti. Toda izjema velja le ob izpolnjevanju kumulativno predpisanih pogojev, ki pa jih tožnik prav tako ne izpolnjuje: v času vložitve zahteve ni bil zavarovan po določbah 10. ali 11. člena ZPIZ83, ni bil prevzemnik kmečkega gospodarstva in v spornem obdobju kmetijske dejavnosti ni opravljal kot edini in glavni poklic.

10. Ker je bilo glede na navedeno ob ugotovljenem dejanskem stanju materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).