Jedro

V fazi presoje zakonitosti odreditve preiskovalnega ukrepa sodišče ne presoja, ali je kaznivo dejanje že dokazano, temveč le, ali so obstajale konkretne okoliščine, ki so upravičevale poseg. Zagovornik v svojem pritožbenem prizadevanju zmotno enači policijske zaznave z nedokazanimi domnevami, saj policistova neposredna zaznava (npr. značilnega vonja po konoplji), ni sklepanje ali domnevanje, temveč opis dejstva, ki ga je policist zaznal s svojimi čutili.

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

Izrek

1.Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I Kpr 65824/2025 z dne 20. 4. 2026 na podlagi drugega in tretjega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo zahtevo zagovornika obdolženega A. A. za izločitev dokazov z dne 11. 11. 2025.

2.Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev Ustave Republike Slovenije, kot navaja v uvodu pritožbe, ter zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zahtevi za izločitev dokazov ugodi, podredno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugim sodnikom.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Zavrniti je pritožbene navedbe zagovornika, da sodišče prve stopnje v ponovljenem odločanju ni sledilo jasnim in izrecnim napotkom višjega sodišča v razveljavitvenem sklepu. Sodišče prve stopnje je namreč tokrat podalo jasne, poglobljene in prepričljive razloge za svojo odločitev. Pravilno je presodilo, da je imela za obrambo sporna odredba za opravo hišne preiskave stanovanjske hiše s pripadajočimi prostori na naslovu ***, katere lastnik je A. A. - odredba PRhp 34/2024 z dne 3. 9. 2024 - zadostne razloge, s katerimi je sodnik za prekrške jasno utemeljil tako obstoj utemeljenih razlogov za sum, da je A. A. imel v posesti prepovedano drogo konopljo, s čimer naj bi storil prekršek, prav tako pa je ustrezno utemeljil tudi sorazmernost in nujnost odrejenega ukrepa. Zagovornik v pritožbi tako brez uspeha izpostavlja, da so bili zaključki sodišča arbitrarni in nepreverljivi, saj da se je sodišče ponovno zadovoljilo zgolj s povzetkom policijskih navedb ter s sklicevanjem na kasnejši rezultat hišne preiskave. Kot je bilo omenjeno že v predhodnem razveljavitvenem sklepu višjega sodišča, obstoj (zgolj) policijskih zaznav samodejno ne pomeni odsotnosti obstoja utemeljenih razlogov za sum, zlasti v primeru, ko policist jasno zazna značilen vonj po konoplji in to tudi opisno utemelji (intenzivnost, lokacija, izvor). V fazi presoje zakonitosti odreditve preiskovalnega ukrepa namreč sodišče ne presoja, ali je kaznivo dejanje že dokazano, temveč le, ali so obstajale konkretne okoliščine, ki so upravičevale poseg. Zagovornik v svojem pritožbenem prizadevanju zmotno enači policijske zaznave z nedokazanimi domnevami, saj policistova neposredna zaznava (npr. značilnega vonja po konoplji), ni sklepanje ali domnevanje, temveč opis dejstva, ki ga je policist zaznal s svojimi čutili. Takšna zaznava pa je lahko, če je dovolj konkretno opisana, sama zase zadostna podlaga za obstoj utemeljenih razlogov za sum in s tem za zakonito odreditev hišne preiskave.

5.Kot je v izpodbijanem sklepu pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje, je bil obstoj utemeljenih razlogov, da je A. A. storil prekršek, v fazi odreditve hišne preiskave zadostno utemeljen z ugotovitvami policistov in njihovimi zaznavami 3. 9. 2024. Policisti so namreč ob obravnavi drugega prekrška, ko obdolženca ob njihovem prihodu ni bilo doma, iz okolice obdolženčeve nepremičnine najprej zaznali močan vonj po konoplji, v nadaljevanju pa so na obdolženčevem zemljišču s travnika, ki se nahaja na nasprotni strani za stanovanjsko hišo, last A. A., tudi opazili rastline, ki so po videzu in vonju podobne konoplji. Svoje ugotovitve so ob tem tudi dokumentirali z dvema fotografijama, ki sta del uradnega zaznamka z dne 3. 9. 2024 in sta omogočala identifikacijo konoplje. Zagovornik nadalje zaman problematizira zakonitost pridobitve policijskih zaznav, češ da ni bilo ugotovljeno, ali so policisti ob svojih zaznavah ostali na javno dostopnem območju ali pa so že posegli v območje pričakovane zasebnosti. Sodišče prve stopnje je namreč tudi v zvezi s tem zavzelo jasno stališče, da policisti z opazovanjem z javno dostopnih nepremičnin, za katere je pridobljeno soglasje lastnika, niso nedovoljeno posegli v obdolženčeve pravice. Takšne zaključke potrjujejo tudi spisovni podatki, ko iz izpovedbe policista B. B. izhaja, da mu je obdolženčeva soseda C. C. dovolila, da si lahko z njenega zemljišča ogleda, od kod prihaja vonj po konoplji.

6.V izpodbijanem sklepu prav tako ni izostala presoja nujnosti in sorazmernosti, ki je bila obrazložena v problematizirani odredbi za hišno preiskavo sodnika za prekrške. Višje sodišče soglaša s pravilnimi razlogi sodišča prve stopnje, da je sodnik v navedeni odredbi ustrezno ocenil, da je odrejen poseg s hišno preiskavo utemeljen, upravičen in sorazmeren ter edini primeren, da se zaseže prepovedana droga in ostali predmeti, pomembni za nadaljnji prekrškovni postopek. Takšna ocena sodišča prve stopnje je skladna z navedbami sodnika za prekrške v odredbi za hišno preiskavo, ko je slednji dejansko v točki 7 obrazložitve odredbe jasno ocenil upravičenost in sorazmernost ukrepa ter hkrati pojasnil, da z drugimi milejšimi posegi v svoboščine in pravice kršitelja prepovedane droge ni mogoče zaseči. Ob tem je še prepričljivo pojasnil, da je odrejena hišna preiskava nujna za zavarovanje dokazov, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem prekrškovnem postopku.

7.Ob vsem navedem je tako v celoti zavrniti pritožbene navedbe, da je bila odredba za hišno preiskavo izdana brez obstoja konkretnih in preverljivih dejstev, ki bi po eni strani izkazovali utemeljene razloge za sum, po drugi strani pa tudi nujnost in sorazmernost odrejenega ukrepa, zaradi česar pritožbenim navedbam ni mogoče pritrditi. Višje sodišče zato ocenjuje, da z izpodbijanim sklepom niso bile prekršene pravice obrambe v smislu zatrjevanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, saj so razlogi sodišča prve stopnje jasni, konkretni in prepričljivi, prav tako ni bila prekršena niti ustavno zajamčena pravica po 36. členu Ustave, kot to izpostavlja pritožnik. Tako je bilo treba ob odsotnosti uradno upoštevanih kršitev (peti odstavek 402. člena ZKP) pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8.Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) in Taksno tarifo odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.