Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sklep II Cpg 54/2005

ECLI:SI:VSKP:2005:II.CPG.54.2005 Gospodarski oddelek

obnova postopka vročanje pravni osebi pravna oseba
Višje sodišče v Kopru
10. november 2005
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Stranka, ki je pravna oseba, ne more biti odsotna. Takšna stranka je tudi dolžnik. Kot društvo je pravna oseba zasebnega prava, torej gre pri njem lahko le za vprašanje, ali je spremenil svoj sedež ali ne, ne more pa biti odsoten krajši ali daljši čas. Pravna oseba pa ni isto kot njen zakoniti zastopnik; zato, četudi bi se izkazalo, da je bil zakoniti zastopnik dolžnika dejansko odsoten v nepretrganem trajanju več kot tri mesece, to pri dolžniku ne bi moglo predstavljati obnovitvenega razloga po 3. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) zavrnilo predlog dolžnika z dne 12.6.2002 (vložen 13.6.2002) za obnovo postopka; 2.) dolžniku naložilo, da mora v roku 8 dni upniku povrniti 81.300,00 SIT stroškov izvršilnega postopka, višji stroškovni zahtevek pa zavrnilo.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo spremembo tako, da se ugodi predlogu za obnovo postopka, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Opozarja, da je z namenom razjasnitve dolžnikove trimesečne nepretrgane odsotnosti sodišče zaslišalo predlagani priči, ob tem pa je enostavno pozabilo navesti izpovedi prič in dokazno oceno o njunem pričanju, čeprav naj bi bili izpovedi ključnega pomena za razjasnitev dejanskega stanja tudi po mnenju pritožbenega sodišča. S tem je zavestno kršilo določbe ZPP. Sodišče prve stopnje zaključuje, da se obnovitveni razlog iz 3. točke 1. odst. 394. čl. ZPP ne nanaša na pravne osebe in v konkretnem primeru tudi ne na društva. Dolžnik se s takšno utemeljitvijo ne more strinjati, saj navedeni člen jasno določa, da se lahko postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku, po 141. čl. ZPP, ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot tri mesece, pri tem pa ta člen ne določa posebej, da se določbe nanašajo zgolj na fizične ali pravne osebe. Navedeni člen se navezuje na 141. čl. ZPP, ki v 4. odst. določa, da če subjektu vpisa v sodni register, društvu ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, ni mogoča vročitev sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, se vročitev opravi na način, določen v prvem, drugem in tretjem odstavku navedenega člena, s tem, da se obvestilo pusti na njegovem naslovu. Navedeno pomeni, da velja 141. čl. tako za fizične kot za pravne osebe, posledično pa popolnoma enako velja tudi za 3. točko 1. odst. 394. čl. ZPP. 133/I ZPP sicer res določa, da se pisanje pravnim osebam vroča tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, vendar 142. čl. v prvem odstavku določa, da se sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, kar sklep o izvršbi nedvomno je, vroča osebno stranki, nadalje pa v 7. odstavku (verjetno prav: v 6. odstavku) navaja, da se šteje vročitev za opravljeno osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščecu.

Odločitev sodišča prve stopnje je zato povsem nejasna, saj že iz sklepa sodišča druge stopnje izhaja, da mora sodišče ugotoviti, ali je bil predsednik dolžnika nepretrgano tri mesece odsoten. Odločilnega pomena je zato le ugotovitev, ali je bil dolžniku (predsedniku dolžnika) zaradi njegove odsotnosti z naslova, kamor mu je sodišče vročalo sklep o izvršbi, pri čemer je ta odsotnost trajala nepretrgoma več kot tri mesece, sklep o izvršbi vročen na podlagi 141. čl. ZPP. To dejstvo pa zadošča za odločitev sodišča, da je podan razlog za obnovo postopka iz 3. točke 1. odst. 394. čl. ZPP.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Ko analizira obnovitveni razlog po 3. tč. 1. odst. 394. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP (pravnomočno končan postopek se lahko na predlog stranke obnovi, če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku po

141. čl. ZPP, ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot tri mesece), dolžnik posebej izpostavlja, da je v navedenem določilu omenjena (nasplošno) stranka kot predlagatelj obnove, pri čemer poudarja, da ni navedeno, ali gre zgolj za fizične ali tudi za pravne osebe. Dolžnikova ugotovitev sicer drži, vendar pa že po logiki stvari stranka, ki je pravna oseba, ne more biti odsotna. Takšna stranka je tudi dolžnik, iz dopisa Upravne enote Piran z dne 7.5.2002 izhaja, da je vpisan v register društev in je kot društvo pravna oseba zasebnega prava (2. čl. Zakona o društvih), torej gre pri njem lahko le za vprašanje, ali je spremenil svoj sedež ali ne, ne more pa biti odsoten krajši ali daljši čas. Pravna oseba pa ni isto kot njen zakoniti zastopnik; zato, četudi bi se izkazalo, da je bil zakoniti zastopnik dolžnika (predsednik dolžnika) dejansko odsoten v nepretrganem trajanju več kot tri mesece, to pri dolžniku ne bi moglo predstavljati obnovitvenega razloga po 3. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP. Zato sodišče prve stopnje s tem, da se ni opredelilo do izpovedb obeh zaslišanih prič, ki sta o takšni odsotnosti predsednika društva izpovedovali, ni zagrešilo po dolžniku zatrjevane bistvene kršitve določb postopka, ker ni šlo v obravnavani zadevi za relevantno dejstvo. Utemeljeno pa tudi ni sklicevanje pritožnika na 1. odst. 133. čl. ZPP (po katerem se - med drugim - pravnim osebam vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu), in na okoliščino, da je bilo treba sklep o izvršbi (s kopijo predloga za izvršbo in s priloženimi listinami), dolžniku osebno vročiti (1. odst. 142. čl. ZPP), saj to ne pomeni, kot to zmotno meni pritožba, da je treba takšno pisanje vročiti zakonitemu zastopniku, ker 5. odst. 142. čl. ZPP, ki ureja vročanje takšnih pisanj pravnim osebam, zopet napotuje na 133. čl. ZPP.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia