Jedro

Pritožbeno sodišče sklepno pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v primeru, ko so svojci pripravljeni prevzeti skrbništvo, ni podlage za postavitev CSD in se pravilno ni odločilo za postavitev skrbnikov B. B. in C. C., ki nista najbližja sorodnika nasprotne udeleženke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v II. točki izreka, potrdi.

II. Predlagateljica krije svoje pritožbene stroške, udeleženki pa je dolžna povrniti pritožbene stroške v višini 93,39 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. V obravnavani nepravdni zadevi postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo (I. točka izreka), za skrbnika je določilo udeleženko, njeno hčerko A. A. (II. točka izreka), določilo naloge skrbnice (III. točka izreka), nasprotni udeleženki odvzelo pravico voliti in biti voljena (IV. točka izreka), odredilo popis premoženja (aktive in pasive) nasprotne udeleženke (V. točka izreka), katerega je zaupalo centru za socialno delo (VI. točka izreka).

2. Predlagateljica sklep izpodbija v II. točki izreka iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov ter navaja, da je v izpodbijanem delu nepravilen in nezakonit v bistvenem iz razlogov: (1) ker sodišče ni v zadostni meri vzelo v obzir elementa konfliktnosti med udeleženci postopka, predvsem med sestrama, to je predlagateljico in udeleženko, posledično tudi udeleženkinim partnerjem, (2) ker ni upoštevalo, da je udeleženka, ki je bila nasprotni udeleženki postavljena kot skrbnica za posebni primer, zlorabila in presegla svoja skrbniška pooblastila s tem, ko je zoper predlagateljico sprožila pravdni postopek za izselitev iz nepremičnine, to je stanovanjske hiše v lasti nasprotne udeleženke, (3) ker niso bile upoštevane želje nasprotne udeleženke, da predlagateljica ostane in živi v hiši, (4) ker sodišče za skrbnico ni postavilo nečakinje nasprotne udeleženke C. C., kateri je nasprotna udeleženka v življenju pomagala in se zato čuti dolžna to pomoč povrniti, poleg tega gre za sorodnico, ki ni dedinja in nima na premoženju nasprotne udeleženke nikakršnih osebnih interesov, (5) poleg tega predlagateljica v pritožbi pritrjuje ugotovitvi sodišča, da zunajzakonski partner udeleženke B. B. ni primeren kandidat za skrbnika, vendar iz drugih razlogov, kot jih izpostavlja sodišče prve stopnje, gre namreč za nesporno interesno povezanost med njim in udeleženko, zato bi v primeru konflikta zagovarjal njene interese. Predlagateljica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni, podredno, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v ponovno odločanje ter priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo udeleženka pritožbene navedbe prereka, predlaga njeno zavrnitev ter priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz podatkov spisa in ugotovitev v izpodbijanem sklepu je 79 letna nasprotna udeleženka1 v letu 2015 zbolela za duševno motnjo sindroma demence, to je Alzheimerjevo boleznijo. V letu 2017 je v škodnem dogodku (kot peško jo je zbil avto) utrpela poškodbo glave, ki je škodno vplivala na stopnjo kognitivnega upada. V letu 2017 je bila prvič sprejeta na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico zaradi nevodljivosti v domačem okolju. V oktobru 2017 je bila nasprotna udeleženka po sklepu sodišča sprejeta v varovani oddelek Doma upokojencev X., v maju 2019 pa je bila iz tega doma premeščena v Dom Y. V septembru in novembru 2017 je bila z odločbama CSD nasprotni udeleženki postavljena kot skrbnica za posebni primer udeleženka, to je starejša hčerka A. A. Preden je bila nasprotna udeleženka sprejeta v inštitucionalno varstvo, je s predlagateljico, to je mlajšo hčerko, živela v domači hiši, udeleženka pa si je ustvarila družino in s partnerjem ter otrokoma živela na drugem naslovu. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da so odnosi med sestrama skaljeni in da so bili takšni že več let, preden je nastopila potreba po pomoči nasprotni udeleženki. Udeleženka je pred pristojnim sodiščem v imenu nasprotne udeleženke kot lastnice stanovanjske hiše zoper predlagateljico vložila tožbo na njeno izselitev in plačilo uporabnine, vsaj dvakrat je prišlo do izklopa elektrike zaradi neplačevanja (prvič je udeleženka podala soglasje za ponovni priklop, drugič ne), predlagateljica pa z začasno odredbo za priklop elektrike pred sodiščem ni uspela.

6. Zaradi dolgoletnih konfliktov med sestrama je predlagateljica v tem postopku podala predlog, da se za skrbnika postavi pristojni Center za socialno delo (CSD) ali pa njuna sestrična C. C., udeleženka je podala nasprotni predlog, da se za skrbnico postavi njo, ali pa njenega partnerja B. B. CSD, ki je nadziral delo udeleženke kot skrbnice za posebni primer, je podal mnenje, da je svoje delo opravljala prizadevno in vestno, vsa poročila so bila potrjena in nepravilnosti ni zaznaval (C4, C5, C6). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je institut skrbnika za posebni primer milejše sredstvo kot postavitev osebe pod skrbništvo, da obstoječa zakonodaja in sodna praksa dopuščata soobstoj obeh, a je z neposredno zaznavo ob zaslišanju nasprotne udeleženke (list. št. 168) in na podlagi ugotovitev izvedenke zaključilo, da je postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo nujna, saj so njene zmožnosti že daljši čas tako ošibele, da prav v nobenem pogledu ne more skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Zato jo je postavilo pod skrbništvo, obseg skrbnikovih obveznosti in pravic določilo v največji možni meri, imenovalo skrbnico, ji odvzelo volilno pravico in odredilo popis premoženja, vse skladno z določili Družinskega zakonika (DZ) in Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

7. Sodišče prve stopnje je pri imenovanju skrbnice upoštevalo, da ima nasprotna udeleženka svojce, ki lahko prevzamejo vlogo skrbnika, zato je kot neprimerno ocenilo možnost, da bi to vlogo prevzel CSD. Za postavitev B. B. se ni odločilo, saj je ugotovilo, da bi s tem zgolj vzpostavilo videz formalizma, glede na to, da je udeleženkin partner, konflikta interesov med obema hčerkama pa ne bi razrešilo, ampak bi se mu celo izognilo. Nadalje je ugotovilo, da obstoj konflikta med svojci ne izključuje možnosti, da se enega od njih imenuje za skrbnika. Za sestrično C. C. je ocenilo, da se je dobro razumela z vsemi družinskimi člani, nanjo je bila navezana tudi nasprotna udeleženka, vendar zgolj njena želja, da se čuti moralno zavezana vrniti pomoč, ki ji jo je nasprotna udeleženka nudila v mladosti, ne more biti odločilna, poleg tega je C. C. z nasprotno udeleženka izgubila neposredne stike že v letu 2017. Sodišče prve stopnje je bistveno težo dalo okoliščini, da udeleženka, to je starejša hčerka, za nasprotno udeleženko ob sodelovanju z ustreznimi inštitucijami skrbi že od leta 2017, pri tem pa je upoštevalo, da so premoženjska vprašanja in spori med sestrama drugotnega pomena. Pri prekoračitvi pooblastila z vložitvijo tožbe za izselitev mlajše hčerke iz stanovanjske hiše ni našlo zlorabe. Poleg tega je ugotovilo, da je bila materina želja, da ena od obeh hčera prevzame skrbništvo nad njo, delo in skrb udeleženke pa je pozitivno ocenil tudi CSD. Pritožbeno je sporno (le) imenovanje udeleženke, to je starejše hčerke A. A., za skrbnico nasprotni udeleženki (II. točka izreka). Preostale odločitve sodišča prve stopnje niso pritožbeno izpodbijane.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri vzelo v obzir konflikta med udeleženci postopka, predvsem med obema sestrama, ter da se bo konflikt ravno iz razloga postavitve ene od njiju kot skrbnice celo stopnjeval. Sodišče prve stopnje je pod naslovom „Imenovanje skrbnika“2 na več mestih ugotovilo obstoj konflikta in tudi obrazložilo svoje videnje. Tako je v 38. točki pravilno obrazložilo, da obstoj konflikta med svojci ne izključuje možnosti, da se enega od njih imenuje za skrbnika osebe. Prav tako je v 43. točki pravilno obrazložilo, da so premoženjska vprašanja v situaciji, v kakršni se nahaja nasprotna udeleženka, drugotnega pomena, ter da so v tem trenutku bistveni interesi in koristi nasprotne udeleženke, ne pa vprašanja morebitnega dedovanja njenega premoženja v bodočnosti, do česar so se vsi udeleženci postopka ob zaslišanjih nepotrebno opredeljevali. Kot izhaja iz 45. točke obrazložitve, sodišče prve stopnje ni spregledalo zahtevne družinske situacije, ki se je razkrila ob obravnavanju te zadeve, to je, da so odnosi med sestrama skaljeni in da so taki bili že več let, preden je nastopila potreba po pomoči nasprotni udeleženki, a je pravilno ugotovilo, da to ni razlog, da sodišče za skrbnika ne bi imenovalo ene od sester kot najbližje sorodnice nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje v 39. točki prepričljivo, razumsko in življenjsko logično obrazložilo, da je s tem, ko je nasprotni udeleženki ostalo zgolj golo bivanje ter fizično zaznavanje lastnega počutja, brez miselne racionalne in emocionalne vezanosti na ta svet in lastno vlogo v njem, na prvem mestu občutenje fizičnega udobja, preprečitev bolečin in zagotovitev bivanjskega ugodja, kar je prioritetna naloga postavljenega skrbnika. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da konflikti med obema sestrama in njuni spori v zvezi s premoženjem nasprotne udeleženke ne morejo onemogočiti postavitve udeleženke kot skrbnice v primeru, da sodišče ugotovi, da izpolnjuje pogoje za skrbnico, torej da je sposobna za nasprotno udeleženko ustrezno skrbeti.

9. Sodišče prve stopnje je v 28. točki obrazložitve ugotovilo, da upravni odločbi udeleženki kot skrbnici za posebni primer ne podeljujejo upravičenj zastopati nasprotno udeleženko v sodnih postopkih in do takšnega sklepa ni mogoče priti niti s široko razlago pooblastil, ki jih je imela, a gre pritrditi nadaljnji ugotovitvi, da vsako prekoračenje pristojnosti še ne pomeni tudi njihove zlorabe. Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da je bila udeleženka ob vložitvi tožbe pravni laik. Iz njene izpovedbe, predvsem pa iz poročil, ki jih je dajala v treh letih CSD (C4, C5, C6) izhaja, da je bila v stiski, saj zaradi ravnanj predlagateljice ni uspela odpraviti težav v zvezi z nepremičnino. Kot izhaja iz predloženih fotografij (C5), je bilo stanje nepremičnine v času, ko je v njej živela predlagateljica, povsem neurejeno.3 Vložitev tožbe udeleženke zoper predlagateljico gre presojati v smeri zaščite premoženja nasprotne udeleženke, kar pa ne pomeni, da je svoja pooblastila zlorabila. Na tem mestu si je treba postaviti vprašanje, ali bi nasprotna udeleženka, če ne bi zbolela in ne bi bila v takšnem stanju obnemoglosti, kot je sedaj, kljub izrecni želji, da predlagateljica v hiši prebiva, takšno stanje v nepremičnini dopustila. Po oceni pritožbenega sodišča je odgovor jasen. Nasprotna udeleženka predlagateljici kljub temu, da sta bili navezani druga na drugo in sta živeli skupaj v hiši, takšnega zanemarjanja in uničevanja nepremičnine vsekakor ne bi dopustila. V tej smeri je treba presojati želje nasprotne predlagateljice, če bi jih bila ta trenutek sposobna izraziti. Nasprotna udeleženka bi bila v tem primeru v istem položaju, kot je sedaj udeleženka, ko mora predlagateljici preprečiti zanemarjanje in uničevanje nepremičnine, vse z namenom ohranitve materinega premoženja. Ob povedanem so tudi vse pritožbene navedbe v zvezi z zlorabo pooblastil neutemeljene.

10. Predlagateljica v pritožbi na več mestih izpostavlja, da je udeleženka sama izpovedala, da“mama nikdar nikogar ni terala iz hiše“. Na takšno izpoved veže predvsem neupoštevanje materine želje, da predlagateljica živi v hiši, ter s tem dokazuje, da udeleženka ni primerna oseba za skrbnico. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da so lahko pravno upoštevne želje osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, tiste, ki se nanašajo na osebo skrbnika (243. člen DZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo in pravilno obrazložilo, da je nasprotna udeleženka, ko je še bila sposobna izraziti svojo voljo, pred CSD izrazila željo, da skrbništvo prevzame ena od obeh hčera (zapisnik CSD - B2), kar je bilo povzeto tudi v zapisniku CSD iz leta 2017 (list. št. 68, 69). Navedena ugotovitev sodišča prve stopnje pritožbeno ni izpodbijana ter kaže na to, da je bila želja nasprotne udeleženke v celoti upoštevana, pritožbene navedbe, da do spoštovanja njene želje ni prišlo, pa so neutemeljene. A tudi če pritožbeno sodišče sprejme pritožbene trditve, da udeleženka ni spoštovala materine želje, da se nikogar ne bo metalo iz hiše, pri tem pa je mišljeno, da bo v hiši prebivala predlagateljica, je zgoraj obrazloženo, da se postavlja vprašanje, ali bi nasprotna udeleženka tudi v sedanjem času, če bi lahko svoje želje izrazila, imela takšno željo glede na neurejeno stanje nepremičnine v času, ko je v njej živela predlagateljica. V zvezi z željami nasprotne udeleženke so neutemeljene tudi pritožbene navedbe glede izpovedbe priče C. C., da ji je udeleženka rekla, da nasprotna udeleženka, torej mati, njene pomoči noče. Udeleženka je navedeno prepričljivo pojasnila na zadnjem naroku, in sicer, da je v tistem času imela dva majhna otroka (dve in štiri leta) ter ji je mati rekla, da naj naprej poskrbi zase in za družino. Če mati njene pomoči v smislu skrbništva ne bi želela, potem pred CSD zagotovo ne bi izrazila želje, da naj bo skrbnica ena od hčera. Izpoved C. C. gre zato oceniti kot interesno pogojeno.

11. Pritožbeno sodišče sklepno pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v primeru, ko so svojci pripravljeni prevzeti skrbništvo, ni podlage za postavitev CSD in se pravilno ni odločilo za postavitev skrbnikov B. B. in C. C., ki nista najbližja sorodnika nasprotne udeleženke. Glede prvega je jasno, kar je izpovedal tudi sam, da bi bil postavljen zgolj formalno, ker je njegova partnerica hčerka nasprotne udeleženke in bi skrb izvajala ona. Pri drugi pa ob povedanem s strani sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče dodaja, da je iz njene izpovedbe predvsem razvidno, da je želela urejati konflikt in razmerja med obema sestrama v zvezi s premoženjem nasprotne udeleženke, manj pa glede njenih interesov ter varstva, poleg tega je z nasprotno udeleženko v celoti stik izgubila že v letu 2017. Tudi če se vzame v obzir, da v času epidemije covidne bolezni C. C. nasprotne udeleženke ni mogla obiskovati v letih 2020 in 2021, pa ni uspela pojasniti, zakaj od leta 2017 niti enkrat ni stopila z njo v stik. Sodišče prve stopnje je ob tehtanju med predlaganimi kandidati ter ob upoštevanju želje nasprotne udeleženke, da skrbništvo prevzame ena od hčera, pri čemer predlagateljica sebe ni predlagala,4 za skrbnico utemeljeno imenovalo starejšo hčerko, to je udeleženko, pri čemer je kot ključno pravilno upoštevalo, da skrbi za nasprotno udeleženko (vsaj)5 od leta 2017 ter da CSD pripomb na njeno delo ni imel. 12. Ob rob povedanemu pritožbeno sodišče ni spregledalo na več mestih izpostavljenih pritožbenih navedb, da gre pri skrbništvu zgolj za tehnikalije ter komunikacijo z domskim osebjem, ki za nasprotno udeleženko dejansko skrbi. Takšne pritožbene navedbe so za udeleženko žaljive in ponižujoče ter niti ne zahtevajo posebnega odgovora. A pritožbeno sodišče vendarle odgovarja, da če predlagateljica meni, da gre pri skrbi za nasprotno udeleženko zgolj za tehnikalije, potem je toliko bolj pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da za skrbnico postavi udeleženko, ki v sodelovanju s CSD in domom starostnikov zadnja leta ustrezno skrbi za ostarelo, hudo bolno in povsem obnemoglo mater.6

13. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato krije svoje pritožbene stroške, udeleženki pa mora povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo in sicer nagrado v višini 125 točk, kar znaša 75 EUR, 2 % materialni stroški znašajo 1,5 EUR, skupaj 76,5 EUR, 22 % DDV znaša 16,83 EUR, stroški skupaj pa 93,39 EUR (154. člen ZPP v povezavi z 165. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

1 Ki bo v letošnjem letu dopolnila 80 let. 2 35. do 53. točka obrazložitve. 3 V notranjih prostorih so bili pasji iztrebki, v kuhinji so se nahajali kupi nepomite posode in smeti, ki niso bile odnešene, hiša je bila povsem zanemarjena in neurejena. 4 Kot izhaja iz podatkov sodnega spisa bi lahko bil razlog za to v njenem zdravstvenem stanju. 5 Pritožbeno ni izpodbijano, da je udeleženka za nasprotno udeleženko po svojih najboljših močeh skrbela tudi v času, ko je bila ta že bolna, a je še prebivala doma. 6 Da ne gre zgolj za tehnikalije, je razvidno iz izpovedi udeleženke, ki jih je na več mestih povzelo tudi sodišče prve stopnje, to je o njenih opažanjih pri obiskih matere v domu, o njenih vsakotedenskih pa tudi vsakodnevnih klicih v dom, o tem, da dnevno preverja, ali so nepokretno mater ob za to določenih urah posedli, da ji ureja zobozdravstveno varstvo, da je ugotovila, da se pri mami nahaja več škatel piškotov,...