Jedro

Razlaga določila ZFPPIPP v smeri, da se pri odpustu obveznosti upoštevajo le sodbe, ki so postale pravnomočne pred izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, ker kasnejše izdane sodbe nanj ne vplivajo, je materialno pravno zmotna. V takem primeru bi namreč prišlo do izvotlitve namena določbe, ki odpusta obveznosti ne dovoljuje, če za to obstaja ovira. Namen zakonodajalca zagotovo ni bil v tem, da bi bil odpust obveznosti dovoljen, če ovira za odpust nastane po začetku stečajnega postopka, če ovira za odpust obveznosti nastopi prej, pa nedovoljen. Takšna razlaga je povsem nelogična in bi pripeljala do neenakega obravnavanja dolžnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za odpust obveznosti (r.št.1). Tako je ravnalo, ker je na podlagi podatkov iz kazenske evidence z dne 17. 2. 2015 (r.št. 43) ugotovilo, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poslovne goljufije po I. in II. odstavku 234.a člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije, ki še ni izbrisano. V tem primeru pa odpust obveznosti ni dovoljen.

2. Zoper sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnik s pritožbo ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poslovne goljufije s sodbo izdano dne 10. 12 .2014. Dejstvo, da je bil kazenski postopek zaključen na predobravnavnem naroku in na podlagi medsebojnega dogovora o priznanju krivde, na odločitev v zvezi z obstojem ovire za odpust obveznosti nima nobenega vpliva. ZFPPIPP teh okoliščin ne upošteva kot olajševalnih okoliščin v smeri morebitnega odpusta obveznosti.

5. Prav tako tudi ne držijo pritožbene trditve, da zato, ker je bila sodba v kazenskem postopku izdana po začetku zadevnega stečajnega postopka, na stečajni postopek nima vpliva. Razlaga določb 1. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP v smeri, da se pri odpustu obveznosti upoštevajo le sodbe, ki so postale pravnomočne pred izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, ker kasnejše izdane sodbe nanj ne vplivajo, je materialno pravno zmotna. V takem primeru bi namreč prišlo do izvotlitve namena citirane zakonske določbe, ki odpusta obveznosti ne dovoljuje, če za to obstaja ovira. Namen zakonodajalca zagotovo ni bil v tem, da bi bil odpust obveznosti dovoljen, če ovira za odpust nastane po začetku stečajnega postopka, če ovira za odpust obveznosti nastopi prej, pa nedovoljen. Takšna razlaga je povsem nelogična in bi pripeljala do neenakega obravnavanja dolžnikov.

6. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sklep vsebinsko neobrazložen. Sodišče je svojo odločitev oprlo na povsem jasen razlog, ki onemogoča odpust obveznosti, to je obstoj obsodbe za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu po podatkih iz kazenske evidence in obrazložilo, da razbremenitev dolžnika z odpustom obveznosti ne pride v poštev, ker zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji (prvi in drugi odstavek 400. členom ZFPPIP).

7. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep prvostopnega sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).