Jedro

Upravni organ je ravnal v skladu z določbo 95. člena v povezavi s 102. členom obrtnega zakona, ko je vlogo enega izmed ustanoviteljev skupne obratovalnice, ki je odjavil obrt oz. izstopil iz skupne obratovalnice, štel za vlogo za prenehanje skupne obratovalnice.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Oddelka za upravno pravne zadeve občine z dne 25.10.1993, s katero je odločil, da z dnem 30.6.1993 preneha skupna obratovalnica - gradbena mehanizacija, s poslovnim sedežem v ..., ki je bila dovoljena z odločbo Komiteja za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj občine z dne 24.11.1989. Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ izdal navedeno odločbo na podlagi vloge obrtnika A.J. z dne 23.6.1993, s katero je zato, ker je iz skupne obratovalnice izstopil, obrt odjavil. Pritožbeno navedbo, da tožnika navedena odločitev upravnega organa ne zanima več, ker naj bi ta zaradi nepravočasne izdaje odločbe izgubil delo pri drugi firmi, tožena stranka zavrača. Navaja, da bi lahko med postopkom svoj zahtevek umaknil, vendar tega ni storil. Iz podatkov v spisu pa tudi ne izhaja, da bi uveljavljal interes pravočasne izdaje odločbe, saj ni vložil pritožbe zaradi molka organa (2. odstavek 218. člena zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). Iz vloge M.J. in G.G. z dne 23.6.1993 v spisu pa tudi izhaja, da pred upravnim organom ločeno, brez tožnika, uveljavljata svoj zahtevek za izdajo dovoljenja o ustanovitvi skupne obratovalnice. Z izstopom samostojnega obrtnika iz skupne obratovalnice, ki so jo ustanovili trije obrtniki, skupna obratovalnica preneha (102. člen v zvezi s 95. členom obrtnega zakona), kar je prvostopni upravni organ pravilno ugotovil v prvostopni odločbi.

Tožnik v upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke s trditvijo, da ustanovitelji skupne obratovalnice niso zahtevali prenehanje te, ampak le njeno prestrukturiranje zaradi prodaje strojev, zato da bi preživeli. Z vlogo z dne 23.6.1993 so želeli le to, da bi se tožnik, iz zdravstvenih razlogov in zaradi potrebe po prodaji strojev, da bi lahko prebrodili težave pri delu, zaposlil kot uradnik v tej dejavnosti. Čeprav so navedeno vlogo posredovali upravnemu organu že 23.6.1993, je bila prvostopna odločba izdana šele 1.2.1994 (prav 25.10.1993), kljub temu, da je bil tožnik v tem času večkrat pri upravnem organu, "da bi zahteval odločbo o prestrukturiranju, to je umaknil zahtevo", ker so v tem času uspeli dobiti naročila za delo in tako tudi možnost nadaljevati z delom. Pristojna uradna oseba mu je zagotovila, da bo zadeva arhivirana. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ponovno vnese dejavnost v Register obrtnih dejavnosti občine.

V odgovoru na tožbo, tožena stranka prereka navedbe v tožbi, se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Določba 95. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88), ki je še veljal v času odločitve na prvi stopnji, določa, da obratovalnica preneha tudi, če jo samostojni obrtnik odjavi. Prenehanje obratovalnice ugotovi pristojni občinski upravni organ z odločbo o prenehanju. Po pravnomočnosti odločbe se prenehanje obratovalnice po uradni dolžnosti vpiše v register obratovalnic. Iz 98. in 99. člena tega zakona pa še izhaja, da se medsebojna razmerja med ustanovitelji skupne obratovalnice urejajo s pogodbo, ki jo morajo ustanovitelji predložiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu pred izdajo obrtnega dovoljenja in da mora ta pogodba vsebovati tudi določbe o načinu prenehanja skupne obratovalnice. Določba 102. člena zakona pa še določa, da se za trajno prenehanje obratovanja skupne obratovalnice smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za poslovanje in prenehanje obratovalnice.

Po pregledu upravnih spisov je sodišče na podlagi navedenih zakonskih določb presodilo, da je v tem primeru upravni organ pravilno odločil. V skladu s pogodbo med ustanovitelji skupne obratovalnice in na podlagi navedenih zakonskih določb je ravnal pravilno, ko je vlogo tožnika, ne glede na to, kako je ta svoj predlog v njej poimenoval (reorganizacija obrti) štel za vlogo za prenehanje navedene skupne obratovalnice, vlogo ostalih dveh ustanoviteljev, sopodpisnikov te vloge, pa štel za novo vlogo za ustanovitev skupne obratovalnice. Pogodba o urejanju medsebojnih razmerij med ustanovitelji skupne obratovalnice je predpogoj za izdajo obrtnega dovoljenja, v njej pa so ustanovitelji dolžni med drugim urediti tudi medsebojna razmerja. Ker se je v tem primeru število ustanoviteljev spremenilo (zmanjšalo), je upravni organ na podlagi določbe 3. odstavka 98. člena obrtnega zakona postopkovno pravilno ravnal. Podatki v spisih tudi ne potrjujejo tožnikove trditve v tožbi, da je ta v teku postopka večkrat od upravnega organa zahteval izdajo odločbe oziroma da je zahtevo umaknil. Ker tožnik niti v pritožbi, niti v tožbi ni k tej svoji trditvi ponudil nikakršnih dokazov, se sodišče strinja z odgovorom tožene stranke na identično trditev v pritožbi. Po določbi 95. člena zakona izda v takem primeru pristojni organ ugotovitveno odločbo o prenehanju obratovalnice. Tožnik je v svoji vlogi zahteval spremembo obratovalnice z dnem 30.6.1993. Glede na navedeno upravni organ s tem, da je izdal odločbo 25.10.1993 z dnem prenehanja skupne obratovalnice 30.6.1993, ni kršil pravil postopka.

Ker tožnik v tem primeru s tožbo v upravnem sporu ni mogel uspeti, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je enako kot ZUP smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).