Jedro

V zakonu ni podlage za odlog oziroma obročno plačilo stroškov izvedenca, temveč je možna le njihova popolna oprostitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog tožeče stranke za obročno plačilo predujma za izvedenca avtomobilske stroke z dne 28. 2. 2015 zavrne (I. točka izreka) in tožeči stranki rok za plačilo predujma za izvedenca avtomobilske stroke podaljšalo za 10 dni od prejema tega sklepa (II. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka navedenega sklepa se je iz vseh pritožbenih razlogov po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in ji omogoči plačilo predujma z odlogom oziroma po obrokih. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ustava RS v 23. členu zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega varstva, kar pomeni, da mora država zagotoviti možnosti za učinkovito izvrševanje te pravice vsakomur, ne glede na okoliščine in ovire socialne narave (U-II-1/09, Ur. l. 35/09). Slednje med drugim predpostavlja, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča (sklep Up-745/03 z dne 11. 3. 2005).

6. Kot je pojasnilo že Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 580/2008, na to odločbo pa se je pravilno sklicevalo tudi sodišče prve stopnje, v zakonu ni podlage za odlog oziroma obročno plačilo stroškov izvedenca, temveč je možna le njihova popolna oprostitev (tako tudi sklep VSL I Cp 1504/2015, II Cp 524/2000 in A. Galič, ZPP s komentarjem, 2. knjiga, str. 80). Takšna ureditev pa pravice stranke do učinkovitega sodnega varstva ne otežuje nesorazmerno, saj lahko stranka v kateri koli fazi postopka zaprosi, da se ji dodeli brezplačna pravna pomoč kot oprostitev plačila stroškov za izvedenca v postopku pred sodiščem (11. in 26. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči). Tožeča stranka v pritožbi ne zatrjuje, niti ni razvidno iz podatkov spisa, da bi podala takšno prošnjo. Njene (ustavne) pravice zato že iz tega razloga niso bile v ničemer kršene.

7. Ker torej v zakonu ni podlage za odlog oziroma obročno plačilo predujma za stroške izvedenca, takšna ureditev pa (kot predhodno obrazloženo) ni v nasprotju z določbami Ustave RS, je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke pravilno zavrnilo, ne da bi se spuščalo v njegovo vsebinsko presojo.

8. Glede na navedeno in ker tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj le-ta ni pripomogel k predmetni odločitvi in zato ne gre za potreben strošek (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).