Jedro

Če je bila pred uveljavitvijo novega ZPP na 1. stopnji izdana sodba, se tudi dovoljenost revizije presoja po določbah bivšega ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo revizijo tožene stranke zoper sodbo VDSS v tej zadevi opr.

št. Pdp 1067/98, z dne 7.10.1999, v zvezi s sodbo prvostopnega sodišča opr. št. Pd 153/97, z dne 26.5.1998. Svoj sklep je utemeljevalo s tem, da vrednost spora v tej zadevi (463.359,00 SIT) ne dosega vrednosti spora, nad katero je v skladu z 2. odst. 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99) revizija dopusta.

Zoper gornji sklep se pritožuje tožena stranka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga njegovo razveljavitev. Pri tem opozarja, da je prvostopno sodišče spregledalo določbo 1. odst. 498. člena ZPP, ki določa nadaljevanje postopka po predpisih, veljavnih pred uveljavitvijo tega ZPP za vse spore, v katerih je bila pred prvostopnim sodiščem pred uveljavitvijo sedanjega ZPP že izdana sodna odločba. Tako je bilo tudi v tej zadevi. Zato je tudi dovoljenost revizije v tej zadevi presojati po določbah bivšega Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90). Glede na to, da je bila po tem zakonu revizijska meja 80.000,00 SIT, je revizija v tej zadevi dopustna.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče šteje, da je potrebno določbo 1. odst. 498. člena sedaj veljavnega ZPP razlagati v tem smislu, da se v primeru izdaje sodne odločbe pred prvostopnim sodiščem pred uveljavitvijo sedaj veljavnega ZPP po prej veljavnih predpisih končajo vsi postopki v takšni zadevi, ki jih ureja ta zakon. V smislu določb 190. in 191. člena bivšega ZPP je lahko tožnik do konca glavne obravnave spremenil tožbo glede denarnega zahtevka tudi tako, da je poleg glavnice kot glavno terjatev uveljavljal tudi znesek dotlej nateklih zamudnih obresti. Na tak način je lahko stranka vse do konca glavne obravnave vplivala na oblikovanje vrednosti spora v smislu 35. člena bivšega ZPP, od katere je bila odvisna tudi pravica do revizije. Pri tem so zapadle zamudne obresti, glede na inflacijska gibanja in višino obrestne mere zakonitih zamudnih obresti v zadnjih letih, lahko celo večkratno presegale vrednost glavnice in so lahko ob takem načinu uveljavljanja predstavljale celo bistveni element pri oblikovanju vrednosti spora. Zato je potrebno po uveljavitvi sedaj veljavnega ZPP tudi glede dopustnosti revizije upoštevati tisti pravni pomen ugotovljene vrednosti spora, ki ga je le-ta imela v času, ko je imela stranka še možnost vplivati nanjo (do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje oz. do izdaje sodbe), saj bi sicer šlo za nedovoljeno učinkovanje sedaj veljavnega ZPP, za nazaj (stranka bi lahko izgubila možnost revizije zgolj zato, ker je ob zaključku obravnave upoštevala takrat veljavno ureditev in zaradi tega ni uveljavljala zapadlih zamudnih obresti od sporne glavnice kot glavne terjatve, kar bi storila, če bi že takrat veljala višja revizijska meja).

Tako se tudi dovoljenost revizije v tej zadevi presoja po prej veljavnem ZPP. Ker vrednost spora v tej zadevi presega v času zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje veljavno revizijsko mejo (80.000,00 SIT), je zato revizija dovoljena.

Ker je ob gornjih izhodiščih prvostopno sodišče revizijo tožene stranke neutemeljeno zavrnilo ob neupoštevanju določbe 1. odst. 498. člena sedaj veljavnega ZPP, je pritožbeno sodišče na pritožbo tožene stranke izpodbijani sklep kot nezakonit razveljavilo, tako da bo spis lahko posredovan Vrhovnemu sodišču RS, ki je stvarno pristojno za odločanje o utemeljenosti revizije.