Jedro

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki med strankami niti ni (več) sporno, to je, da B. B. živi v predmetnem nelegalnem prizidku ter da nima druge možnosti oziroma drugega primernega stanovanja (brunarica namreč ne predstavlja primernega stanovanja po merilih iz citiranega 10. člena SZ-1, saj nima kopalnice in notranjega stranišča), sodišče zaključuje, da je odločitev prvostopenjskega organa o odlogu izvršbe skladno s citirano prvo alinejo prvega odstavka 156.a člena ZGO-1 pravilna in zakonita.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom ugodil predlogu inšpekcijskega zavezanca A. A. (prva stranka z interesom v tem upravnem sporu) za odlog upravne izvršbe, tako da je za pet let od vročitve tega sklepa odložil izvršbo nelegalne nadomestne gradnje na zemljišču parc. št. 29/1, k.o. ..., za katero je bil 11. 5. 2015 izdan sklep o dovolitvi izvršbe št. 06122-1940/2013-8. V obrazložitvi citira prvo in drugo alinejo prvega odstavka 156.a člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) ter navaja, da je gradbena inšpektorica po prejetih usmeritvah drugostopenjskega organa v ponovnem odločanju o predlogu za odlog upravne izvršbe postopek dopolnila in pridobila dokazila, ki izkazujejo, da je nelegalna nadomestna gradnja na predmetnem zemljišču namenjena stanovanjski rabi, v kateri biva B. B., ki ni inšpekcijski zavezanec. Iz izjave B. B. izhaja, da ima v nelegalno zgrajenem prizidku k stanovanjski hiši na zemljišču parc. št. 29/1, k.o. ... bivalni prostor ter da nima v lasti in posesti nobenega drugega primernega stanovanja za bivanje. Izpostavlja, da je B. B. 8. 8. 2018 pri organu ustno na zapisnik izjavil, da v pritličju nelegalno zgrajenega prizidka k stanovanjski hiši na tem zemljišču biva že od 1997. 2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da sporni prizidek ni stanovanjski objekt niti v njem ni stanovanja. Prav tako brat B. B. ni lastnik niti solastnik in ni udeležen v postopku delitve nepremičnine pred nepravdnim sodiščem, ima pa v lasti parcelo z brunarico, ki je od doma oddaljena 200 m, „kjer ima boljše bivalne pogoje kot plesniva sobica v nelegalni gradnji, kjer je navzoč zaradi pomoči inšpekcijskemu zavezancu, da se ohrani nelegalna gradnja oziroma lažno izigravanje zakona“. Poudarja, da nelegalni prizidek zajema klet, v kateri je kurilnica, prostor za rekreacijo, shramba in še en prostor. V pritličju se nahajata večja in manjša garaža ter stopnišče in prostor za kurjavo, v katerem ima brat B. B. posteljo in meri komaj 2,5 m x 2,5 m. Izpostavlja, da je mansarda, v kateri je želel inšpekcijski zavezanec izdelati stanovanje za svojo hčer, neizdelana, saj je tožnik, kot solastnik nepremičnine, temu nasprotoval in predlagal, naj se najprej opravi delitev nepremičnine v naravi, zaradi česar je prišlo do spora. Prepričan je, da upravna organa obeh stopenj nezakonito posegata v njegovo lastnino, uzurpirata zemljišče in onemogočata fizično delitev nepremičnine med solastniki, ki poteka pred nepravdnim sodiščem pod opr. št. N 252/2008 od leta 2008 dalje, hkrati pa omogoča uporabo tožnikovega zemljišča v korist inšpekcijskega zavezanca, kar je glede na čas trajanja postopka primerljivo s trajnim odvzemom oziroma razlastninjenjem. Sodišču predlaga, naj o zadevi dokončno odloči in odredi izvršitev odločbe gradbene inšpekcijske z 9. 8. 2011, ki zapoveduje odstranitev nelegalne gradnje in vzpostavitev prejšnjega stanja. V vlogi s 17. 6. 2020 še dodaja, da inšpekcijski zavezanec z ženo (stranki z interesom v tem upravnem sporu) živi v prvi etaži stanovanjske hiše. 4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

5. Stranki z interesom v odgovoru na tožbo in vlogi s 30. 8. 2020 navajata, da so tožnikove navedbe netočne in zavajajoče ter da ne prikazujejo dejanskega stanja s celotno problematiko. Izpostavljata, da ima brat B. B. "pravico uživati nepremičnino, to je sobo s predsobo v delu, kjer je garaža, s souporabo kopalnice in wc-ja", zato je tožnikova navedba, da imata stranki z interesom v prvi etaži dve prosti sobi, brezpredmetna, saj je tožnik po darilni pogodbi bratu B. B. dolžan zagotoviti stanovanje. Zanikata tudi, da ima brat B. B. možnost bivanja v brunarici, ker ta ni stanovanjski objekt in tudi nima ustrezne infrastrukture, kar je razvidno iz geodetskih podatkov in zemljiškoknjižnega stanja. Smiselno predlagata zavrnitev tožbe.

6. Na naroku za glavno obravnavo 15. 2. 2022 je tožnik navedel, da je brat bival v sobici v prizidku ter da je kopalnico uporabljal v njegovem stanovanju v pritličju stanovanjske hiše, nato pa mu je inšpekcijski zavezanec (prva stranka z interesom) v prizidku naredil stanovanje, tako da dejansko brat B. B. živi v stanovanju v tem prizidku.

7. Prva stranka z interesom (inšpekcijski zavezanec A. A.) je na naroku za glavno obravnavo izpostavil, da brat B. B. živi v sobici v prizidku ter da je imel B. B. takrat, ko je bila sklenjena darilna pogodba, kopalnico in wc v stanovanju, kjer sedaj živi tožnik, nato pa mu je inšpekcijski zavezanec sam naredil kopalnico v prizidku. Navedel je tudi, da brat B. B. nima možnosti, da bi živel v brunarici, ki je v hribu, saj tam ni pogojev, ker ni kopalnice in tudi ne notranjega stranišča (je samo zunanji wc).

**Odločanje po sodnici posameznici**

8. Sodišče je 20. 1. 2022 sprejelo sklep I U 283/2020-24, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).1 Ugotovilo je namreč, da je v obravnavani zadevi sporno dejansko stanje, in sicer ali je nelegalna nadomestna gradnja na zemljišču parc. št. 29/1, k.o. ... namenjena stanovanjski rabi, v kateri biva B. B., ki ni inšpekcijski zavezanec in da ta nima v lasti in posesti nobenega drugega primernega stanovanja za bivanje, kar po presoji senata ne predstavlja zapletenega dejanskega stanja. Ker je tudi pravno stanje v tej zadevi enostavno, je senat sklenil, da je izpolnjen pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

**Datum odločitve sodišča**

9. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožniku in obema strankama z interesom vročen 22. 2. 2022. Toženka se kljub pravilnemu vabljenju naroka ni udeležila. Sodišče je sodbo izdalo po poteku petdnevnega roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo .2 **Dokazni sklep**

10. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine v upravnem spisu zadeve, ki ga je predložila toženka ter v vse listine, ki so jih v sodnem postopku predložile stranke, in sicer priloge od A1 do A20 ter C1 do C5. 11. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

**K odločitvi sodišča**

12. Tožba ni utemeljena.

13. V obravnavani zadevi je sporen odlog izvršbe inšpekcijske odločbe, ki jo je izdal Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana št. 06122-2150/2011/10 z 9. 8. 2011 in s katero je prvi stranki z interesom naloženo, da mora ustaviti gradnjo prizidka k stanovanjski hiši na naslovu ..., na parc. št. 29/1, k.o. ..., navedeno nelegalno gradnjo odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (priloga A1).

14. Organ se je pri izpodbijani odločitvi o odlogu izvršbe oprl na prvo alinejo prvega odstavka 156.a člena ZGO-1, po kateri gradbeni inšpektor pri nelegalnih gradnjah, neskladnih gradnjah ali objektih, ki se uporabljajo brez predpisanega uporabnega dovoljenja, poleg razlogov za odlog izvršbe, določenih z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, na predlog inšpekcijskega zavezanca odloži izvršbo inšpekcijske odločbe, če inšpekcijski zavezanec izkaže, da gre za stanovanjsko stavbo, v kateri vsaj od začetka inšpekcijskega postopka dejansko in neprekinjeno prebiva inšpekcijski zavezanec ali druge osebe in nimajo v lasti in posesti drugega primernega stanovanja po merilih, ki jih določa 10. člen Stanovanjskega zakona. 3

15. Sporno je torej, ali predmetni nelegalni prizidek predstavlja stanovanjsko stavbo, v kateri vsaj od začetka tega inšpekcijskega postopka dejansko in neprekinjeno prebiva B. B. ter ali ima v lasti in posesti drugo primerno stanovanje skladno z merili, določenimi v 10. členu Stanovanjskega zakona. Tožnik namreč ugovarja, da sporni prizidek ni stanovanjski objekt niti v njem ni stanovanja ter da ima brat B. B. v lasti parcelo z brunarico, kjer ima boljše bivalne pogoje „od plesnive sobice v nelegalni gradnji“.

16. Sodišče ugotavlja, da je tožnik na naroku za glavno obravnavo 15. 2. 2022 s tem v zvezi navedel, da je brat B. B. bival v sobici v prizidku ter da je uporabljal kopalnico v tožnikovem stanovanju v pritličju stanovanjske hiše, naknadno pa mu je prva stranka z interesom v nelegalnem prizidku naredila kopalnico s straniščem. Navedel je, da je dejansko v tem prizidku tudi to stanovanje, v katerem brat B. B. živi. Prva stranka z interesom je na naroku za glavno obravnavo navedla, da brat B. B. nima možnosti, da bi živel v brunarici, ker tam ni pogojev, saj ni kopalnice ter notranjega stranišča. Takšnim navedbam tožnik na naroku 15. 2. 2022 ni nasprotoval, zato sodišče nima razloga, da jim ne bi sledilo. Poleg tega tudi iz listin v upravnem spisu in listin, ki jih je predložil v tem upravnem sporu tožnik, izhaja, da B. B. živi v predmetnem nelegalnem prizidku in da nima v lasti in posesti nobenega drugega stanovanja, primernega za bivanje (izjava B. B. s 5. 2. 2019 - priloga A 16, zapisnik o zaslišanju pri prvostopenjskem organu z 8. 8. 2018 – priloga A 18, fotografije stanovanja B. B. v prizidku – priloga A 20).

17. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki med strankami niti ni (več) sporno, to je, da B. B. živi v predmetnem nelegalnem prizidku ter da nima druge možnosti oziroma drugega primernega stanovanja (brunarica namreč ne predstavlja primernega stanovanja po merilih iz citiranega 10. člena SZ-1, saj nima kopalnice in notranjega stranišča), sodišče zaključuje, da je odločitev prvostopenjskega organa o odlogu izvršbe skladno s citirano prvo alinejo prvega odstavka 156.a člena ZGO-1 pravilna in zakonita.

18. Ker je po povedanem izpodbijani sklep zakonit, ni utemeljen niti tožbeni ugovor, da upravna organa obeh stopenj nezakonito posegata v tožnikovo lastnino. Sam odlog upravne izvršbe pa tudi ne vpliva oziroma ne onemogoča fizične delitve predmetne nepremičine med solastniki, ki po tožnikovih navedbah poteka pred nepravdnim sodiščem pod opr. št. N 252/2008, niti odlog izvršbe ne predstavlja trajnega odvzema oziroma razlastninjenja.

19. Glede na navedeno je tožba neutemeljena, zato jo je bilo treba na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrniti.

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 Po 10. členu Stanovanjskega zakona (SZ-1) je primerno stanovanje po tem zakonu tisto stanovanje, ki je v takšni eno ali večstanovanjski stavbi, ki je zgrajena v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj in je zanjo v skladu s predpisi o graditvi objektov izdano uporabno dovoljenje; stanovanje mora imeti ločen spalni in bivalni del (razen v primeru garsonjere) ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z lastnikom oziroma najemnikom v skupnem gospodinjstvu, ter ustrezati površinskim normativom po pravilniku iz 87. člena tega zakona.