Jedro

Kljub temu da je tožnik naknadno za obdobje od 1. 2. 1996 do 28. 2. 1998 plačal prispevke za obvezno zavarovanje, je bila njegova zahteva za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavržena, saj se odstotek za odmero pokojnine ni spremenil, tožena stranka pa je to obdobje že upoštevala pri prvi odmeri pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženke št. ... z dne 23. 4. 2009 ter, da se tožniku prizna invalidska pokojnina v višini, kot je bila določena z odločbo o akontaciji invalidske pokojnine v letu 1998. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnik. V laični pritožbi navaja, da ne drži, da bi bila odločba toženke z dne 15. 5. 2011 dokončna in pravnomočna. Meni, da bi bilo potrebno po opravljeni reviziji s strani toženke, pokojnino dokončno odmeriti po odločbi z dne 12. 6. 1998. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolnoma in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V predmetni zadevi tudi ni prišlo do kršitev postopka, ki jih pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje preverjalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 23. 4. 2009, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote ... z dne 26. 2. 2009, s katero je bilo odločeno, da se zahteva za ponovno odmero invalidske pokojnine zavrne ter nadalje, da se zavarovancu še nadalje izplačuje invalidska pokojnina odmerjena z odločbo št. ... z dne 15. 5. 2001 in da stroškov postopka ni.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje, katero izhaja tudi iz upravnega spisa toženke: Z odločbo toženke z dne 12. 6. 1998 je bil tožnik ugotovljen za invalida I. kategorije invalidnosti in ima od 21. 4. 1998 dalje pravico do invalidske pokojnine. Odmerila se mu je akontacija invalidske pokojnine v znesku 47.000,00 SIT. Z odločbo z dne 25. 2. 1999 je bila tožniku odmerjena pokojnina na 48.055,60 SIT. Tožena stranka je v reviziji ta znesek z odločbo z dne 15. 12. 1999 znižala in je bila tožniku izplačevana akontacija v višini 46.913,00 SIT. Na podlagi navedene odločbe je bila izdana odločba z dne 28. 2. 2001, glede odmere pokojnine tožnika in ta je bila odmerjena v višini 58.141,37 SIT. Tožnik se s takšno odmero ni strinjal in je vložil pritožbo. Toženka je odločbo z dne 15. 5. 2001 delno ugodila pritožbi. Tožniku je na podlagi te odločbe (z dne 15. 5. 2001) bila odmerjena pokojnina v višini 48.731,89 SIT od 29. 8. 1998 dalje. Tožnik s takšno odločitvijo toženke ni bil zadovoljen in je zahteval sodno varstvo v okviru katerega je bila izdana sodba sodišča prve stopnje Ps 756/2001 z dne 6. 9. 2005, ki je njegov tožbeni zahtevek zavrnila in potrdila odločbo toženke z dne 15. 5. 2001. Takšno odločitev je potrdilo tudi pritožbeno sodišče s svojo sodbo Psp 734/2005 z dne 19. 10. 2006. Tožnik je dne 26. 3. 2008 vložil zahtevo za ponovno odmero invalidske pokojnine ter pri tem zahteval, da se upoštevajo naknadno plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas od 1. 2. 1996 do 28. 8. 1998. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je že v pravnomočni odločbi z dne 15. 5. 2001 bila upoštevana pokojninska doba tožnika za čas od 22. 6. 1984 do 28. 8. 1998, torej tudi obdobje od 1. 2. 1996 do 28. 8. 1998 in tako ni podlage za ponovno odmero tožnikove invalidske pokojnine, saj se odstotek za odmero invalidske pokojnine (72 % glede na dopolnjeno pokojninsko dobo z upoštevanjem 10 % dodatka na invalidnost) ni spremenil ne glede na to, da je tožnik naknadno plačal prispevke za čas od 1. 2. 1996 do 28. 2. 1998. Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti pritožbenim navedbam, da ne drži, da je odločba toženke z dne 15. 5. 2001 dokončna in pravnomočna, saj je to v nasprotju z listinami v sodnem spisu.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.