Jedro

Ugotovljeno stanje denarnih sredstev na transakcijskem računu tožnika izkazuje, da njegovo finančno stanje ni tako šibko, da bi bilo ob izgubi denarne socialne pomoči ogroženo njegovo preživetje in preživetje njegove družine. Ker tožnik ni izkazal nastanka težko nadomestljive škode oziroma tega, da bi mu z izvršitvijo izpodbijanih odločb toženca, da nima pravice do denarne socialne pomoči, nastala nepopravljiva škoda, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se zadržalo izvršitev zavrnilnih odločb o denarni socialni pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru tožene stranke in sklep naslovnega sodišča opr. št. V Ps 700/2012 z dne 13. 4. 2012 spremenilo tako, da je predlog tožnika za izdajo začasne odredbe, s katero se zadrži izvršitev odločbe Republike Slovenije, Ministrstva za ... št. ... z dne 13. 2. 2012 in odločbe Centra za socialno delo A., št. ... z dne 3. 1. 2012 do odločitve Upravnega sodišča Republike Slovenije o zakonitosti odločbe Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje št. ... z dne 28. 9. 2011, zavrnilo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče ni upoštevalo njegovega odgovora na ugovor tožene stranke in je odločalo na podlagi pavšalnih navedb. Poudarja, da druga stran in niti sklep ne dokazuje, da bi imel sredstva v višini minimalnega dohodka, ampak le pavšalno ocenjuje stanje na nek datum. Ne upošteva pa zelo pomembnega dejstva o vračilu skoraj vseh sredstev ožjemu družinskemu sorodniku, ki mu je bil prisiljen pomagati v situaciji, ko je pravna in socialna država Republika Slovenija od 1. 1. 2012 zanj povsem odpovedala in se je bil prisiljen znajti na drug način. Nepravilna je prikrita ocena sodišča in domneva, da ima sredstva v višini minimalnega dohodka vedno na razpolago. Da to ne drži, je že dokazal s tem, da je vzpostavil prejšnje stanje, ki omogoča prejemanje denarne socialne pomoči. Vztraja, da se njegovo premoženjsko stanje od 1. 10. 2011 ni bistveno spreminjalo in to kljub večji vsoti denarja, ki se je na nek dan nahajala v njegovi sferi. Stanje se je vseskozi poslabševalo zaradi izgube devetih mesecev denarne socialne pomoči v letu 2012. Center za socialno delo zavrača vse njegove vloge iz razloga, ker je dne 10. 2. 2012 razpolagal z večjo vsoto denarja. A to po njegovem ni zadosten dokaz, da bi kdorkoli izpodbijal njegovo izjavo o premoženjskem stanju in o nujnosti pridobivanja denarne socialne pomoči za dostojno življenje, za dokončanje študija prava in za ureditev življenjskih razmer. Predlaga spremembo predloga za začasno odredbo v smeri 5. točke 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZIZ) in da mu Center za socialno delo A. izplača vse zavrnjene denarne socialne pomoči od 1. 1. 2012 dalje. Sodišču pa predlaga, da ugotovi, da je z verjetnostjo izkazal svoje terjatve in nastanek težko nadomestljive škode, saj je brezposelna oseba, ki študira, skuša poiskati zaposlitev in nujno potrebuje sredstva za preživetje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, drugih kršitev pa tožnik niti ne navaja.

Po 70. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1), lahko sodišče med postopkom tudi na predlog stranke med drugim odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja, nepopravljiva škoda. Ker določba 4. odstavka 70. člena ZDSS-1 pri izdaji začasne odredbe napotuje na uporabo določb zakona, ki ureja zavarovanje in ker je začasno odredbo mogoče izdati le, če so izpolnjene vse predpisane predpostavke, je glede izpolnjevanja pogojev, potrebno upoštevati še določbe ZIZ. Ta v 272. členu določa, da mora upnik izkazati verjetnost obstoja terjatve ter eno izmed naslednjih predpostavk, to je: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastala upniku.

V predlogu za izdajo začasne odredbe je potrebno torej izkazati verjetnost terjatve na podlagi zatrjevanih dejstev in dokazov, enakim tistim, ki se obravnavajo pri vsebinskem odločanju zadeve, ob tem pa mora biti izkazan obstoj vsaj ene izmed predpostavk iz določbe 2. odstavka 272. člena ZIZ.

Glede na citirano pravno ureditev v obravnavani zadevi, ko je spor glede priznanja denarne socialne pomoči, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe. Tako imenovane regulacijske začasne odredbe, katerih namen je začasna ureditev spornega razmerja, so zaradi preprečitve težko nadomestljive škode dopustne v izjemnih, nujnih in upravičenih primerih pod pogojem, da je izkazano, da bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta stranki nastala težko nadomestljiva škoda in da tudi nasproti stranki ne bi s takšno začasno odredbo nastala večja nepopravljiva škoda, torej takšna večja škoda, ki se ne bi dala popraviti ali vrniti v prejšnje stanje.

V obravnavani zadevi ni izpolnjen že prvi pogoj, da tožnik ni izkazal težko nadomestljive škode, oziroma, da bi mu nastala nepopravljiva škoda. Enako pa tudi ni izkazal verjetnega obstoja terjatve. Tožnik je vztrajal, da ni zadosten dokaz o njegovem premoženjskem stanju dejstvo, da je na dan 10. 2. 2012 razpolagal z večjo vsoto denarja, in sodišču očita, da ni upoštevalo, da je skoraj vsa sredstva vrnil ožjemu družinskemu članu. Pri tem ne samo, da ni navedel konkretnih podatkov, ampak za svoje trditve tudi ni ponudil nobenih dokazov, oziroma ni izkazal takšnih verodostojnih dokazov, ki bi izkazovali drugačno stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru skladno z določbo 54. člena ZIZ odločalo o ugovoru, ki ga je tožena stranka vložila zoper sklep z dne 13. 4. 2012, s katerim je odločilo, da se odloži izvršitev odločb tožene stranke na podlagi navedb tožnika v tožbi. Ocenilo je, da tožnik nima drugih sredstev za preživetje, zaradi česar bi ukinitev pravice do denarne socialne pomoči zanj predstavljala težko nadomestljivo škodo, z izdajo začasne odredbe pa toženi stranki ne bo nastala nepopravljiva škoda. Po preučitvi ugovora tožene stranke in navedb tožeče stranke, je sodišče prve stopnje zaključilo, da ugotovljeno stanje denarnih sredstev na transakcijskem računu tožnika, ki je razvidno iz priloženega izpisa, izkazuje, da finančno stanje tožnika ni tako šibko, da bi ob izgubi denarne socialne pomoči bilo ogroženo njegovo preživetje in preživetje njegove družine.

Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje stališču sodišča prve stopnje. Tudi, če bo prišlo do izvršitve upravnega akta, ne bi bilo ogroženo tožnikovo preživetje oziroma ne bi prišlo do nenadomestljive škode. Glede na denarna sredstva, razvidna iz priloženega izpisa, ni terjatev verjetno izkazana, torej ni izkazana upravičenost do denarne socialne pomoči. Tožnik neutemeljeno poizkuša sodišče z izjavo, vključeno v tekst, prepričati, da račun, na katerega se sklicuje toženec, ni njegovo osebno premoženje, ampak v lasti več pooblaščenih oseb (torej ne samo enega ožjega družinskega člana). Nadalje pa je brez podlage in neupošteven v pritožbi podan predlog za spremembo predloga za začasno odredbo. Takšen predlog se kvečjemu poda pred sodiščem prve stopnje, ne pa pred pritožbenem sodiščem, pristojnim za reševanje pritožb vloženih zoper prvostopenjske sodne odločbe.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijani sklep pa pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena v zvezi z 365. členom ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.