Jedro

Predlagatelj bi lahko dosegel izdajo predlagane začasne odredbe le, če bi izkazal spremenjene okoliščine (da je otrok pri materi ogrožen in da ga sam ne odtujuje od matere). Tega ni izkazal, saj ugotovljene okoliščine primera izkazujejo ravno nasprotno.

Določitev denarne kazni in njena izterjava sta namenjena zagotovitvi spoštovanja sodnih odločb. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo tudi nov sklep o novi, višji denarni kazni za primer ponovne kršitve začasne odredbe o začasni ukinitvi stikov med predlagateljem in A. A.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 10. 2. 2021 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 19. 2. 2021 se delno ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi v drugi alineji I. točke izreka.

III. V ostalem se pritožba zoper sklep z dne 19. 2. 2021 zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je s sklepom z dne 10. 2. 2021 zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, da se mu mladoletni sin A. A. začasno zaupa v varstvo in vzgojo. S sklepom z dne 19. 2. 2021 je prvo sodišče odločilo, da je predlagatelj dolžan plačati 400,00 EUR v roku 15 dni na račun sodišča in v roku 8 dni izročiti mladoletnega A. A. nasprotni udeleženki (I. točka sklepa). Odločilo je, da bo sodišče po uradni dolžnosti opravilo izvršbo, če predlagatelj ne bo izpolnil obveznosti iz prve alineje I. točke tega sklepa (II. točka). Za primer ponovne kršitve sklepa prvega sodišča z dne 20. 1. 2021 v zvezi s sklepom z dne 31. 12. 2020 je predlagatelju določilo novo, višjo denarno kazen v znesku 600,00 EUR (III. točka sklepa). Kar je nasprotna udeleženka predlagala več ali drugače, je zavrnilo (IV. točka sklepa).

2. Zoper sklepa se pritožuje predlagatelj. V pritožbi zoper sklep z dne 10. 2. 2021 predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlagateljevemu predlogu za izdajo začasne odredbe. Navaja, da je prvo sodišče sprejelo svojo odločitev zgolj na podlagi podatkov, pridobljenih od CSD, katerega delo v tej zadevi ne temelji na strokovni podlagi, ampak na prejudiciranju in pristranskosti. V pritožbi obširno opisuje dogajanja v preteklosti. Sodišče je že bilo priča zlorabi sistema za preprečevanje nasilja v družini s strani nasprotne udeleženke. Od sodišča bi bilo pričakovati najmanj to, da bo preverilo podatke in izvedlo dokaze, ne pa, da se naslanja samo na pristransko in nestrokovno mnenje CSD. Ni zanemarljivo, da sodišče protispisno zatrjuje, da naj bi predlagatelj začel vlagati prijave nasilnega obnašanja nasprotne udeleženke šele potem, ko je sodišče A. A. začasno dodelilo materi v varstvo in vzgojo. Predlagatelj je v predlogu pojasnil, da je v ravnanju nasprotne udeleženke zaslediti znake vsakodnevnega izvajanja kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe. Sodišče je bilo seznanjeno že pred izdajo napadenega sklepa, da mladoletni A. A. nasprotuje začasni (ali drugi) dodelitvi v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki. Sklicuje se še na posamezne dokaze, ki jih prilaga pritožbi.

3. V pritožbi zoper sklep z dne 19. 2. 2021 predlagatelj predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in postopek ustavi. Navaja, da gre zgolj za še eno od krivic, ki so posledica nastrojenosti predstavnic CSD ter pristranskega dela sodnice v tej zadevi. Sodišče bi lahko vsaj poslalo predlog nasprotne udeleženke pred izdajo sklepa v izjasnitev predlagatelju, ki bi podal dokazne predloge, na podlagi katerih bi se lahko tudi sodišče prepričalo, da je predlog nasprotne udeleženke neutemeljen. Sodišče se je z začasno dodelitvijo A. A. prenaglilo in brez potrebnega preverjanja določilo režim, ki je A. A. v škodo. Pri šolski psihologinji je bil s A. A. opravljen nov razgovor, A. A. pa nato ni hotel oditi z nasprotno udeleženko. Tudi o tem bi bilo sodišče nedvomno obveščeno vsaj s strani predlagatelja, če bi izvajalo načelo kontradiktornosti. Prvo sodišče ne zmore sprejeti dejanske slike o tem, da je agresor v razmerju do otrok nasprotna udeleženka. O nasilju nasprotne udeleženke nad njim je izpovedal A. A. sam. Sodišče kljub nenehnemu opozarjanju predlagatelja na nestrokovnost in pristranskost CSD ni storilo ničesar, da bi preverilo predlagateljeve trditve. Sodišče bi lahko ugotovilo, da nasprotna udeleženka A. A. zanemarja, da je predlagatelj po prejemu novega sklepa o preprečevanju domnevnega nasilja v družini zapustil skupno stanovanje udeležencev in A. A. v njem, da je predlagatelj A. A. ob odhodu naročil, da ostane doma, A. A. pa je kasneje prišel za njim in zavrnil vrnitev k nasprotni udeleženki, ter da predlagatelj z ničemer ne ovira, da nasprotna udeleženka prevzame A. A. Dejstvo je, da A. A. noče biti z njo. Sodišče noče preveriti, kaj se dejansko dogaja in zakaj A. A. noče živeti z nasprotno udeleženko.

4. Nasprotna udeleženka v odgovorih na pritožbi predlaga njuni zavrnitvi.

5. Pritožba zoper sklep z dne 10. 2. 2021 ni utemeljena. Pritožba zoper sklep z dne 19. 2. 2021 je delno utemeljena.

**Glede pritožbe zoper sklep z dne 10. 2. 2021**

6. Prvo sodišče je utemeljeno zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe. Z dopolnilnim sklepom z dne 20. 1. 2021 (r. št. 124) je izdalo začasno odredbo, s katero je spremenilo začasno odredbo z dne 17. 12. 2019, v zvezi z dopolnilnim sklepom z dne 23. 12. 2019, v delu, ki je urejal stike med predlagateljem in mladoletnim A. A., tako, da je stike med njima začasno ukinilo. Predlagatelj ni vložil ugovora zoper sklep o začasni odredbi z dne 20. 1. 2021, ki je zato postal pravnomočen. Prvo sodišče je svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da so se v decembru 2020 (po vložitvi predloga za začasno odredbo nasprotne udeleženke 14. 12. 2020, da se A. A. začasno zaupa njej v varstvo in vzgojo, med njim in predlagateljem pa določijo stiki po njenem predlogu) spremenile okoliščine, ki so relevantne za začasno ureditev stikov, in sicer so se spremembe odražale v tem, da se je predlagatelj znova vselil v skupno stanovanje (po izteku ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, izrečenih predlagatelju), pri čemer je s svojim ravnanjem začel (nadaljeval) proces odtujevanja A. A. od nasprotne udeleženke, vsled česar je razvoj najmlajšega sina udeležencev ogrožen. A. A. se je znašel v hudi čustveni stiski. Oče ga čustveno zlorablja z namenom odtujitve od matere. Zaradi varstva koristi ogroženega otroka je prvo sodišče zato sklenilo, da se stiki med A. A. in očetom začasno ukinejo.

7. Ob pravnomočni začasni odredbi o začasni ukinitvi stikov med A. A. in njim predlagatelj že iz tega razloga ne more uspeti s svojim predlogom za začasno odredbo, da se A. A. začasno zaupa njemu v varstvo in vzgojo. Predlagatelj bi lahko dosegel izdajo predlagane začasne odredbe le, če bi izkazal spremenjene okoliščine (da je otrok pri materi ogrožen in da ga sam ne odtujuje od matere). Tega ni izkazal, saj ugotovljene okoliščine primera izkazujejo ravno nasprotno. Predlagateljevo odtujevanje A. A. od matere se je stopnjevalo in je bil A. A. razvoj že tako močno ogrožen, da ga je bilo potrebno začasno odvzeti staršema (glede na to, da starša prebivata v istem stanovanjskem bloku, začasno zaupanje A. A. materi v varstvo in vzgojo ni prišlo v poštev, saj srečanj med predlagateljem in A. A. ne bi bilo mogoče preprečiti) ter namestiti v Krizni center za mlade (sklep prvega sodišča z dne 28. 4. 2021), kar je bilo izvršeno 6. 5. 2021. 8. Glede na ugotovljene razmere ni bilo podlage za izdajo začasne odrede, kakršno je predlagal predlagatelj. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep, saj uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso bili podani (2. točka 365. člena ZPP).

**Glede pritožbe zoper sklep z dne 19. 2. 2021**

9. Glede na sklep z dne 28. 4. 2021 o začasnem odvzemu A. A. staršema in njegovi namestitvi v Krizni center za mlade, ki je bil izvršen 6. 5. 2021, je s tem dejansko prenehala obveznost predlagatelja, da izroči A. A. nasprotni udeleženki (v zvezi z začasno odredbo z dne 31. 12. 2020 o začasnem zaupanju A. A. nasprotni udeleženki v varstvo in vzgojo ter dejstvom, da se je predlagatelj z vsemi otroki odselil iz skupnega stanovanja v stanovanje svojih staršev). V tem delu (druga alineja I. točke izpodbijanega sklepa) je pritožbeno sodišče zato razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP).

10. Kot že rečeno, je začasna odredba z dne 20. 1. 2021 o začasni ukinitvi stikov med A. A. in predlagateljem pravnomočna, predlagatelj pa je to začasno odredbo kršil s tem, ker se je 10. 2. 2021 z otroki (tudi s A. A.) preselil v stanovanje svojih staršev. S sklepom z dne 20. 1. 2021 je bila predlagatelju za primer kršitve te začasne odredbe izrečena denarna kazen v znesku 400,00 EUR (tretji odstavek 226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Ker je predlagatelj kršil to začasno odredbo, je prvo sodišče pravilno odločilo, ko mu je naložilo plačilo te denarne kazni ter da se v primeru neplačila opravi izvršba po uradni dolžnosti (četrti odstavek 226. člena ZIZ). Določitev denarne kazni in njena izterjava sta namenjena zagotovitvi spoštovanja sodnih odločb. Hkrati je prvo sodišče utemeljeno izdalo tudi nov sklep o novi, višji denarni kazni za primer ponovne kršitve začasne odredbe o začasni ukinitvi stikov med predlagateljem in A. A. (četrti odstavek 226. člena ZIZ). Sklep o začasni ukinitvi stikov z dne 20. 1. 2021 ni prenehal veljati in je bila začasna ukinitev stikov med A. A. in predlagateljem po tej začasni odredbi v bistvu povzeta tudi v sklep z dne 28. 4. 2021 (IX. točka izreka). V ostalem pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).