Jedro

Pravnomočen sklep o dedovanju veže samo stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (220. člen ZD). Pritožnica v postopku, ki je bil zaključen s sklepom o dedovanju z 21. 5. 2014 (ki je postal pravnomočen 10. 6. 2014), ni sodelovala v nobeni fazi; sklep ji (kot sama navaja v pritožbi) tudi ni bil vročen, zato je ne more vezati. Ker je tako, nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, ampak ima v skladu z 223. členom ZD možnost, da svojo pravico uveljavlja v pravdi.

Pritožbene novote, ki se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice, so po usklajeni sodni praksi višjih sodišč dopustne.

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku obravnavati trditve in predložene dokaze o pritožničini dedni pravici, pri tem pa naj bo pozorno tudi na to, da gre za premoženje, vrnjeno v postopku denacionalizacije. Okoliščine primera niso takšne, da bi pritožbeno sodišče lahko samo dopolnilo postopek, saj je razlog za razveljavitev uveljavljanje dedne pravice nove dedinje. Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, lahko tudi delno dopolni manjkajoči dokazni postopek; ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje, tako da višje sodišče samo ne more in ne sme namesto sodišča prve stopnje opraviti zapuščinske obravnave.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep o dedovanju z 21. 5. 2014 se zavrže. II. Pritožbi zoper dodatni sklep o dedovanju z 10. 1. 2019 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju z 21. 5. 2014 je sodišče prve stopnje predvsem ugotovilo, da v zapuščino spada denacionalizirano premoženje - parcele v k. o. X in odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe ter za dediče razglasilo A. P., M. P., B. P., M. R., J. R. in D. R., vsakega do 1/6 zapuščine.

2. Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje predvsem ugotovilo, da so dediči naknadno najdene zapuščine (nepremičnin in odškodnine v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe) A. P., M. P., B. P., M. R., J. R. in D. R. 3. Zoper takšna sklepa se brez izrecne navede zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje V. Z. Zoper sklep z 21. 5. 2014 se pritožuje, ker pri dedovanju ni bila upoštevana, pritožbe pa prej ni mogla vložiti, ker ji sodišče sklepa ni vročilo.

Tudi v sklepu z 10. 1. 2019 je sodišče ni upoštevalo pri dedovanju, pa bi jo v skladu z določbami Zakona o dedovanju (ZD) moralo. Sodišče je spregledalo, da v skladu s 14. členom ZD zapuščino pokojnika, ki ni zapustil potomcev, dedujejo njegovi starši in njegov zakonec; v skladu s 15. členom ZD pa v primeru, če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi mu šel, če bi preživel zapustnika, njegovi potomci (zapustnikove bratje in sestre), njegovi vnuki in pravnuki. Pritožnica je dedinja, ker je bil njen ded M. Z. zapustnikov brat, ona pa je edina hči M. Z. sina S. Z. Pritožnica predlaga razveljavitev ali spremembo obeh sklepov.

4. Pritožba je bila vročena dedičem, navedenim v izpodbijanih sklepih. Nanjo je odgovorila dedinja D. R. Pojasnjuje, da je hči zapustnikove vdove, ki je zapustnika preživela in je bila njegova edina oporočna dedinja. Meni, da zato pritožnica ne more biti dedinja.

5. Pritožba zoper sklep o dedovanju z 21. 5. 2014 ni dovoljena; pritožba zoper dodatni sklep o dedovanju z 10. 1. 2019 pa je utemeljena.

O pritožbi zoper sklep o dedovanju z 21. 5. 2014

6. Pravnomočen sklep o dedovanju veže samo stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (220. člen ZD). Pritožnica v postopku, ki je bil zaključen s sklepom o dedovanju z 21. 5. 2014 (ki je postal pravnomočen 10. 6. 2014), ni sodelovala v nobeni fazi; sklep ji (kot sama navaja v pritožbi) tudi ni bil vročen, zato je ne more vezati. Ker je tako, nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju1, ampak ima v skladu z 223. členom ZD možnost, da svojo pravico uveljavlja v pravdi.

7. Ker torej oseba, ki se pojavi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, je višje sodišče pritožbo zoper sklep o dedovanju z 21. 5. 2014 v skladu s 1. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD zavrglo. Pritožnica pa lahko, kot je bilo pojasnjeno, na podlagi 223. člena ZD svojo pravico do zapuščine kot dedinja, uveljavlja v pravdi.

O pritožbi zoper dodatni sklep o dedovanju z 10. 1. 2019

8. Kar se tiče novo najdenega premoženja2, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil pritožnici dodatni sklep o dedovanju vročen, v postopku pred sodiščem prve stopnje je sodelovala kot predlagateljica (list. št. 87 v spisu); v pritožbi pa prvič pojasni, da (meni, da) je dedinja in zakaj. Pritožbene novote, ki se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice, so po usklajeni sodni praksi višjih sodišč3 dopustne.

9. Višje sodišče je zato v skladu s 1. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi ugodilo, izpodbijani dodatni sklep o dedovanju razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku obravnavati trditve in predložene dokaze o pritožničini dedni pravici, pri tem pa naj bo pozorno tudi na to, da gre za premoženje, vrnjeno v postopku denacionalizacije.4 Okoliščine primera niso takšne, da bi pritožbeno sodišče lahko samo dopolnilo postopek, saj je razlog za razveljavitev uveljavljanje dedne pravice nove dedinje. Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, lahko tudi delno dopolni manjkajoči dokazni postopek; ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje, tako da višje sodišče samo ne more in ne sme namesto sodišča prve stopnje opraviti zapuščinske obravnave. Ker pritožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje kot dedinja sploh ni sodelovala, bi bilo s takšnim ravnanjem prekomerno poseženo v pravico do sojenja na dveh stopnjah in pravico do pritožbe. S takšno odločitvijo tudi glede na dosedanje trajanje zapuščinskega postopka ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (2. odstavek 354. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper sklep (o razveljavitvi) je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če se vloži pritožba po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Nasprotno stališče, ki bi omogočalo vložitev pritožbe vsakemu novemu dediču, ki bi se pojavil kadarkoli po izdaji in vročitvi sklepa o dedovanju (sodišču znanim) dedičem, bi pomenilo, da sklep o dedovanju ne bi mogel nikoli postati pravnomočen. 2 Ki ga tvori premoženje, vrnjeno v postopku denacionalizacije, tako da mora pritožbeno sodišče opozoriti na določbe 74. do 81. člena Zakona o dedovanju (ZDen) in sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, predvsem odločbi II Ips 266/2006 in II Ips 723/2009. 3 Prim. odločbe VSK Cp 1048/2011 in VSL II Cp 3287/2011 ter II Cp 768/2013. 4 Prim. opozorilo v 2. opombi zgoraj.