Jedro

Ne gre za primer, ko bi tožnik zapustil kraj bivanja zaradi življenjsko nujnih in neodložljivih opravkov, npr. nakupa njunih življenjskih potrebščin, odhoda v lekarno, k zdravniku ipd. V pustolovski park bi otroke lahko peljala tožnikova partnerka. Bolniški stalež je namenjen okrevanju delavca in ne izletom z družino, čeprav ni predpisano strogo mirovanje. Zato je nepomembno, kako je tožnik razumel navodilo zdravnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se na novo glasi:

"I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

1."1. Ugotovi se, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 8. 2023, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki, nezakonita.

2.Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 8. 2023, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki, se razveljavi.

3.Ugotovi se, da je delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki trajalo vse do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi z dnem 24. 9. 2023 z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 28. 3. 2023 in dodatka št. 1 k pogodbi o zaposlitvi z dne 28. 3. 2023.

4.Tožena stranka je dolžna prijaviti tožečo stranko v obvezna zavarovanja od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi z dnem 24. 9. 2023 in za navedeno obdobje obračunati mesečno bruto plačo, ki bi jo tožeča stranka prejela, če bi delala, ter izplačati tožeči stranki mesečno neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. dne v mesecu dalje do plačila, vse v roku 8 dni.

5.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni po odvodu davkov in prispevkov plačati neto znesek od bruto zneska denarnega povračila v višini 7.730,95 EUR (5 mesečnih bruto plač), v primeru zamude s plačilom pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne od poteka paricijskega roka dalje do plačila."

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka."

Obrazložitev

1.Pritožbeno sodišče je v tej zadevi že enkrat odločilo. Zaradi zmotne materialnopravne presoje, da tožnik s tem, ko dne 17. 6. 2023 pred odhodom iz kraja bivanja ni pridobil dovoljenja osebnega zdravnika in je pral osebno vozilo s poškodovanim prstom, ni storil očitane kršitve po 8. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), je s sklepom Pdp 405/2024 z dne 23. 10. 2024 razveljavilo ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, da dopolni dokazni postopek in ugotovi, ali je za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izpolnjen tudi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.

2.Sodišče prve stopnje je v novem sojenju ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 8. 2023 nezakonita in jo razveljavilo (točka I izreka), da je delovno razmerje tožnika pri toženki trajalo do vključno 24. 9. 2023, s tem dnem pa je sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi (točka II in III izreka). Toženki je naložilo, da tožnika v 8 dneh prijavi v obvezna zavarovanja in mu plača mesečno plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV izreka) ter denarno povračilo v višini 7.730,95 EUR (točka V izreka). Odločilo je, da mora toženka tožniku povrniti stroške postopka in plačati sodno takso (točka VI in VII izreka).

3.Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh vprašanj, kot mu je naložilo pritožbeno sodišče. Prekoračilo je trditveno in dokazno podlago, ko je ugotovilo, da tožnik v času bolniškega staleža praktično ni imel kršitev. Ni pojasnilo, zakaj je ponovno zaslišalo tožnika, ne pa tudi prič toženke, s čimer je kršilo načelo kontradiktornosti in enakopravnosti strank. Napačno je presodilo, da s tem, ko je tožnik vozil v pustolovski park A. in nazaj ter tam opazoval otroke, ni kršil bolniškega staleža, saj za odhod izven kraja bivanja ni imel predhodnega dovoljenja osebnega zdravnika. Uveljavlja nekritično in enostransko presojo v korist tožnika in kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče najprej ugotovi, da tožnikova poškodba še ni sanirana, da ga je prst še bolel in ga delno ni čutil, nato pa, da je šlo za manjšo ureznino, prst je bil že praktično zaceljen in bi moral biti bolniški stalež že zaključen. Napačno je stališče o teži kršitve, pri čemer se sodišče neutemeljeno sklicuje na zadevo VIII Ips 46/20115, ki se nanaša na drugo vrsto kršitve, ni pa se opredelilo do vseh navedb v 18. točki zadnje pripravljalne vloge. Sodišče je presojalo izključno zasebni interes delavca, ne pa tudi interesov delodajalca, s čimer je kršilo načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo. Tožnik ni spoštoval navodil zdravnika, ni imel dovoljenja za odhod izven kraja bivanja, ni šlo za vsakodnevno opravilo, njegovo ravnanje tudi ni pripomoglo k hitrejšem okrevanju. Prepričal je osebnega zdravnika, da mu izda drugačno potrdilo za potrebe postopka, kar kaže, da ne drži, da je drugače razumel zdravnika. Sodišče ugotovi, da navodila niso bila jasna, kljub temu pa oceni izpoved tožnika in zdravnika za prepričljivo. Napačno je zaključilo, da se ni potrdilo, kot je izpovedal B. B., da so sodelavci namignili, da tožnik izigrava bolniški stalež, čeprav je pred tem ugotovilo kršitve tožnika. B. B. je tudi povedal, da tožnik ni želel delati na dveh strojih in da so bili očitki o disciplinskih kršitvah resni, do česar se sodišče ni opredelilo. Prav tako je pomembno, da tožnik toženke ni obvestil o spremembi prebivališča. Nasprotuje tudi višini prisojenega denarnega povračila in meni, da bi bil tožnik lahko upravičen do največ 3 mesečnih plač. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti in enakosti strank, ker je ponovno zaslišalo tožnika, ne pa tudi prič toženke. Toženka ni predlagala, da se ponovno zasliši katero od že zaslišanih prič, prav tako ni bil ponovno zaslišan tožnik. V sodbi je sodišče prve stopnje sicer pomotoma zapisalo, da je ponovno zaslišalo tožnika, vendar iz zapisnika naroka v novem postopku z dne 1. 4. 2025 izhaja, da je tožnik želel podati izjavo, katero je sodišče prve stopnje na podlagi 125.a člena ZPP posnelo. Iz prepisa izjave izhaja, da je šlo za pojasnila tožnika, ne predsednica senata ne pooblaščenki pa tožniku niso postavljale vprašanj.

6.Toženka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev po 2. in 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. V odpovedi je tožniku očitala, da je dne 17. 6. 2023 v času bolniškega staleža odpotoval izven kraja bivanja v pustolovski park A., za kar ni imel dovoljenja zdravnika, in v ročni avtopralnici opral svoje osebno vozilo ter se v pustolovskem parku družil z družino in ostalo družbo, kar ni pripomoglo k njegovemu hitrejšem okrevanju oziroma preprečevanju poslabšanja zdravstvenega stanja. Tožniku je poleg tega še očitala, da ji v roku 8 dni ni sporočil spremembe kraja prebivališča. Zaradi navedenih ravnanj je izgubila zaupanje v tožnika in z njim ni mogla nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. V času bolniške odsotnosti so tožnikovo delo opravljali drugi delavci, nastali pa so ji tudi stroški, ker je morala angažirati detektiva, ki je ugotovil, da je bil tožnik v času bolniškega staleža aktiven, zato mu več ne zaupa.

7.Toženka v pritožbi neutemeljeno vztraja, da opustitev pravočasnega obvestila o spremembi naslova (tožnik se je preselil iz naslova C. na naslov D.), utemeljuje izredno odpoved. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da v zvezi s tem očitkom izredna odpoved ni zakonita (36. do 41. točka obrazložitve). Tožnik je bil dolžan toženko pravočasno obvestiti o spremembi naslova, vendar zaradi te opustitve toženki ni nastala škoda oziroma zaradi tega ni imela večjih težav. Gre za kršitev, vendar nepovezano z ostalima očitanima kršitvama, zato se toženka neutemeljeno zavzema, da se morajo vse očitane kršitve presojati enotno.

8.Na podlagi 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik s tem, ko je dne 17. 6. 2023 odpotoval iz kraja bivanja v pustolovski park A. brez odobritve osebnega zdravnika, kršil bolniški stalež, s čimer je dokazana kršitev iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Napačno pa je zaključilo, da tožnik z vožnjo in sedenjem v pustolovskem parku ni kršil bolniškega staleža, saj se mu tako vožnja kot nahajanje v pustolovskem parku očitata v povezavi z odhodom iz kraja bivanja brez predhodne odobritve osebnega zdravnika. Tožnik je istega dne kršil bolniški red oziroma navodila zdravnika tudi s pranjem osebnega vozila s poškodovano roko, saj mu pranje ni bilo dovoljeno, prav tako ni šlo za njuno vsakodnevno opravilo.

10.Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da za zakonitost izredne odpovedi ni izkazan nadaljnji pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Toženka je zatrjevala, da je zaradi tožnikovih kršitev izgubila zaupanje. Ostali delavci so morali tožnika nadomeščati, sam pa je odpotoval v pustolovski park in pral vozilo, namesto da bi delal. Njegova vrnitev bi negativno vplivala na odnose z drugimi delavci, ki so tudi namignili, da tožnik izigrava bolniški stalež, zaradi česar so opravili kontrolo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je priča B. B. potrdila te navedbe toženke, nato pa je napačno zaključilo, da tožnik ni izigraval bolniškega staleža, zaradi česar toženka ni mogla izgubiti zaupanje. Toženka je dokazala obstoj kršitev iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, slednje je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, zato je materialnopravno zgrešen zaključek, da z vidika ugotavljanja interesov in okoliščin obeh pogodbenih strank glede možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka ni dokazano, da bi tožnik kršil (izigraval) bolniški stalež.

11.Tožnik ni spoštoval pravil bolniškega reda. To, da je detektiv v obdobju enega meseca ugotovil "le" dve kršitvi bolniškega staleža, ne pomeni, da gre za blažji kršitvi, ki ne moreta vplivati na razmerje med toženko in tožnikom. Narava ugotovljenih aktivnosti tožnika v času bolniškega staleža predstavlja hudo kršitev delovnih obveznosti. Že zgolj ena tovrstna kršitev po ustaljeni sodni praksi zadostuje za podajo izredne odpovedi.¹ Ne gre za primer, ko bi tožnik zapustil kraj bivanja zaradi življenjsko nujnih in neodložljivih opravkov, npr. nakupa njunih življenjskih potrebščin, odhoda v lekarno, k zdravniku ipd. V pustolovski park bi otroke lahko peljala tožnikova partnerka. Bolniški stalež je namenjen okrevanju delavca in ne izletom z družino, čeprav ni predpisano strogo mirovanje. Zato je nepomembno, kako je tožnik razumel navodilo zdravnika. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so jasna. Prav tako ni pravno odločilno, ali bi osebni zdravnik tožniku dovoljenje dal, če bi ga slednji poklical, kot tudi ne, zakaj je po odpovedi tožniku izdal drugačno potrdilo, kot je bilo potrdilo, ki ga je izdal detektivu. Poleg tega je bil tožnik na bolniškem staležu zaradi poškodovanega prsta, kljub temu je brez dovoljenja zdravnika s poškodovano roko pral osebno vozilo, zaradi te aktivnosti pa ga je začel boleti prst, kar kaže na nekritičnost njegovega ravnanja. Toženka zato upravičeno uveljavlja, da je zaradi kršitev bolniškega staleža medsebojno razmerje tako porušeno, da s tožnikom ni več mogla nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

12.Ker je toženka dokazala tako obstoj utemeljenega odpovednega razloga iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kot tudi nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, je tožnikov zahtevek neutemeljen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi toženke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek, vključno s stroškovnim delom in odločitvijo o taksnem zavezancu (5. alineja 358. člena ZPP).

-------------------------------

1Prim. VSRS VIII Ips 183/2015 z dne 26. 1. 2016.

Zveza: