Jedro

V tričlenskem izreku sodbe je tožencu naloženo plačilo 2.135.959 SIT. Ker gre za kapitalizirane obresti (glavnica, ki je bila vtoževana, znaša 301.917 SIT), revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je najprej ugotovilo, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 301.917 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.10.1993 dalje, ki znašajo na dan 31.12.2001 2.262.808,24 SIT. Nadalje je ugotovilo, da obstaja nasprotna terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 300.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 do plačila. Terjatvi je nato pobotalo, toženi stranki pa obenem naložilo, naj tožeči stranki plača 2.246.725,24 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo, toženi stranki pa še naložilo, naj tožeči povrne 370.004 SIT njenih pravdnih stroškov s pripadajočimi obrestmi.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke delno ugodilo ter sodbo spremenilo v delu, ki se nanaša na tek obresti od terjatev tožene stranke do tožeče stranke. Tako je ugotovilo, da obstaja terjatev tožene stranke proti tožeči stranki v višini 300.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 do 16.12.2003 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero v znesku 128.766,14 SIT. Sodbo je nato spremenilo še v naložitvenem delu in sicer tako, da znaša znesek za plačilo 2.135.959,10 SIT. V skladu s spremenjenim uspehom je spremenilo še izrek o stroških ter tožencu priznalo ustrezen del pritožbenih stroškov.

Zoper takšno odločitev vlaga revizijo tožena stranka, ki pa je revizijsko sodišče zaradi narave odločitve ne bo povzemalo.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (375. člen Zakona o pravdnem postopku; Uradni list RS št. 26/99 - 2/2004; ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. V premoženjskih sporih je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). V obravnavani zadevi je tožeča stranka zahtevala plačilo glavnice v višini 301.917 SIT ter pripadajočih zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od 21.10.1993 dalje. Ker je tožena stranka postavila pobotni ugovor, s katerim je uspela v višini 300.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 do 16.12.2003 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, je sodišče sodbo oblikovalo s t.i. tričlenskim izrekom. V njem je ugotovilo terjatvi obeh strank, skupaj z obračunanimi obrestmi, in ju pobotalo. Kolikor je bila terjatev tožeče stranke skupaj z obračunanimi obrestmi višja od terjatve tožene stranke, pa je tožencu naložilo, naj navedeno razliko plača. Ta razlika v višini 2.135.959,10 pa v pretežnem delu predstavlja natekle zakonske zamudne obresti. Če je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP). Ob takšnem procesnopravnem izhodišču pa vrednost spornega predmeta v tej pravdi že od vsega začetka ni presegala zneska 1.000.000 SIT. Vtoževana glavnica je bila namreč 301.917 SIT. Ker uveljavlja tožeča stranka v tej pravdi plačilo glavnice, se obresti za presojo dovoljenosti revizije, pa čeprav je njihovo plačilo v izreku sodbe izraženo v kapitaliziranem znesku, ne upoštevajo. Ob obstoju glavnega zahtevka za plačilo glavnice ne more dobiti zahtevek za plačilo (pa čeprav kapitaliziranih) obresti narave glavnega zahtevka (op1). Glavnica pa, kot rečeno, ne presega prej omenjene meje za dovoljenost revizije. Revizija je torej vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. člena ZPP). Takšno nedovoljeno revizijo je moralo sodišče zavreči (377. člen ZPP).

Opomba 1: Tako tudi sklep VS RS, opr. št. II Ips 360/2003.