Jedro

Ker je konkretno lokacijsko dovoljenje skladno z določbami občinskega urbanističnega akta (urbanističnega reda), glede odmikov objekta v zvezi s sanitarnimi, higienskimi, zdravstvenimi in požarnovarstvenimi pogoji in ker so tožbene navedbe tožeče stranke le pavšalne in ne konkretne, je sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo drugostopnega organa, ki je zavrnil pritožbo soseda (tožeče stranke) proti prvostopnemu lokacijskemu dovoljenju.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora občine z dne 29.1.1993, s katero je navedeni prvostopni organ izdal ... (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) lokacijsko dovoljenje za gradnjo gospodarskega poslopja (shramba za zrnje, svinjak in pokrit prostor za kmetijsko mehanizacijo) na parc. št. 175 po lokacijski dokumentaciji z dne 23.11.1992, ki jo je izdelala upravna organizacija za urbanistično načrtovanje, ob pogojih poprejšnjega soglasja sanitarne inšpekcije z dne 2.12.1992, poprejšnjega soglasja požarne inšpekcije z dne 2.12.1992 in poprejšnjega soglasja veterinarske inšpekcije z dne 2.12.1992, ki so sestavni del prvostopne odločbe, pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbe 3. b točke 1. odstavka 6. in 1. in 2. odstavka 7. člena odloka o urbanističnem redu v občini ... (Uradne objave občinskih skupščin ..., št. 22/74 in 29/88) in na odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim planom občine za obdobje 1986-1990 (navedene uradne objave št. 28/86). Tožena stranka ugotavlja, da izhaja iz prvostopne odločbe in iz lokacijske dokumentacije z dne 23.11.1992, da leži sporno zemljišče v urbanem območju, torej znotraj meje strnjenega naselja. Zato je po njenem mnenju sporna gradnja skladna z določbo 3. člena citiranega odloka o urbanističnem redu v občini ... To dejstvo je prvostopni organ izkazal tudi z overjenim grafičnim prikazom. V obravnavanem primeru izhaja po mnenju tožene stranke iz podatkov v upravnih spisih, da znaša odmik gospodarskega poslopja od stanovanjske hiše na parc. št. 174 okoli 11,0 metrov, vendar so k predmetni lokaciji podana pozitivna soglasja sanitarne, požarne in veterinarske inšpekcije. Zaradi tega upravni organ pripombe soseda oziroma tožnika glede smradu ne more upoštevati. Tudi tožena stranka se pridružuje stališču prvostopnega organa, da je, kljub nekoliko manjšemu odmiku spornega objekta od sosednje stanovanjske hiše, gradnja možna, saj je 12 metrski odmik predpisan praviloma. Ker torej izjema ni predpisana, tožena stranka meni, da je lahko prvostopni organ dovolil nekoliko manjši odmik od predpisanega, saj iz navedenih soglasij inšpekcijskih služb izhaja, da javni interesi ne bodo kršeni. V zvezi z ugovori pritožitelja o emisijah predlaganega objekta na njegov stanovanjski objekt tožena stranka ugotavlja, da iz navedenega poprejšnjega soglasja sanitarne inšpekcije Uprave za inšpekcijske službe občin ... z dne 2.12.1992 izhaja, da je bilo na ogledu na kraju samem ugotovljeno, da navedeni objekt, ob upoštevanju navedenih pogojev, ne bo ogrožal zdravja ljudi in okolja. Zaradi bližine stanovanjske hiše je potrebno zgraditi objekt tako, da je prezračevanje urejeno na dvoriščno stran in objekt proti sosedovi parceli nima nobenih odprtin. Glede na navedeno je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti prvostopni odločbi na podlagi 240. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

Tožnik v tožbi navaja, da postopek pri izvedbi same lokacije ni bil voden tako, kot se to zahteva za upravni postopek. Na kraju samem prvostopni organ ni resnično ugotovil dejanskega stanja. Sistem zazidave v ... je v glavnem sistem zazidave v razmerju do severne meje, ne pa do južne meje, kot je to navedeno v prvostopni odločbi, ki ni v skladu z občinskim odlokom. Investitor gradi skoraj ves objekt na črno in s tem moti njegovo posest in posest njegove družine. Preveriti je potrebno vsa soglasja inšpektorjev ter tudi občinski odlok. Stanje, opisano v izpodbijani odločbi, ni takšno, kot je v resnici. Smiselno predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

V odgovoru na tožbo prizadeta stranka smiselno predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po 85. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90, 48/90, 3/91, 18/93 in 47/93) se lokacijski postopki, ki temeljijo na urbanističnih redih v skladu z 82. členom tega zakona, vodijo po določbah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78). Po določbi 3. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) se urbanistični redi iz 1. odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor uporabljajo do sprejema novih predpisov o urejanju prostora. V takem primeru se lokacijsko dovoljenje izda v skladu z elementi urbanističnega reda (23. člen zakona o urbanističnem planiranju).

V 2. členu citiranega odloka o urbanističnem redu v občini je določeno, da je v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, dovoljena tudi gradnja gospodarskih poslopij in objektov. Po 1. odstavku 3. člena citiranega odloka: se dovoljuje graditev novih objektov le znotraj meje strnjenega naselja, kjer niso prizadete kmetijske ali gozdne površine večje proizvodne vrednosti ali območje, manj pomembno za razvoj turizma in za ohranitev pokrajinskih in naravnih lepot. Po točki b 1. odstavka 6. člena citiranega odloka se odmiki objekta določijo na lokacijskem ogledu glede na sanitarne, higienske, zdravstvene in požarnovarnostne pogoje. Po 1. in 2. odstavku 7. člena citiranega odloka morajo biti gospodarski objekti (hlevi) odmaknjeni praviloma najmanj 12 m od stanovanjske hiše; objekti brez okenskih odprtin morajo biti odmaknjeni od parcelne meje soseda najmanj 1 m, če se prizadeta soseda drugače ne dogovorita.

Po presoji sodišča sta odločbi prvostopnega organa in tožene stranke pravilni in zakoniti in imata oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhajata iz podatkov in listin v upravnih spisih.

Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljeno zavrnila tožnikove pritožbene navedbe, ki jih tožnik pavšalno ponavlja v tožbi in se nanašajo na: mejo strnjenega naselja, odmik gospodarskega poslopja od stanovanjske hiše, ki je za okoli 1 m manjši od 12 metrskega odmika, predpisanega v 1. odstavku 7. člena citiranega odloka, emisije in na poprejšnja soglasja navedenih inšpekcij z dne 2.12.1992, po katerih navedeni objekt ob upoštevanju določenih pogojev ne bo ogrožal zdravja ljudi in okolja, zaradi bližine stanovanjske hiše pa bo potrebno zgraditi objekt tako, da je prezračevanje urejeno na dvoriščno stran in objekt proti sosedovi oziroma tožnikovi parceli nima nobenih odprtin. Tožena stranka je dala pravilne razloge za to zavrnitev. Sodišče teh razlogov ne ponavlja.

Ker so neupoštevne tožnikove tožbene navedbe in je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). ZUS je sodišče uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).