Jedro

Sodišče ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne sme pa zavrniti dokaza, ki naj bi ovrgel rezultate doslejšnjega dokazovanja z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II., III., IV. in V. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o priglašenih stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo v delu, ki se nanaša na izterjavo nedenarne terjatve (I. točka izreka); zavrglo ugovor v delu, ki se nanaša na izterjavo nedenarne terjatve (II. točka izreka); v ostalem ugovor zavrnilo (III. točka izreka); upnikoma priznalo nadaljnje stroške, odmerjene na 414,39 EUR, in odločilo, da jih morata dolžnika nerazdelno povrniti upnikoma v roku 8 dni od prejema tega sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno plačilo do plačila (IV. točka izreka); odločilo je tudi, da dolžnika nosita svoje stroške ugovora in ostalih vlog v ugovornem postopku (V. točki izreka).

2.Zoper II., III., IV. in V. točko vlagata dolžnika po pooblaščenki pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in sodišču druge stopnje predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep (razen I. točke izreka) razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Sodišču prve stopnje očitata kršitev načela enakosti in s tem kršitev 14. člena Ustave RS. Svojo obveznost sta izpolnila v paricijskem roku iz izvršilnega naslova. Sodišče je sprejelo napačno dokazno oceno, da sta dolžnika izpolnila svojo obveznost po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe. Ker je resnica drugačna, sta imela pravni interes uveljavljati ugovorni razlog iz 8. točke drugega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Upnika sta vložila predlog za izvršbo 16. 12. 2020. Sodišče navaja, da je upnikoma 18. 1. 2021 poslalo dopis, da sklep P 12/2019 še ni izvršljiv. Sodišče ne more izdati klavzule izvršljivosti, potem pa z dopisom upnika seznaniti, da temu ni tako. Civilno sodišče bi moralo ravnati po določilu 42. člena ZIZ. Očitno je izvršilno sodišče res čakalo z izdajo sklepa o izvršbi, saj ga je izdalo 10. 2. 2021. Upnika sta si izmišljala, da dolžnika paleto umakneta, kadar potrebujeta vožnje, in jo potem postavita nazaj, čemur sodišče verjame z obrazložitvijo, da sta te trditve uspešno posredno dokazala z orto foto posnetkom. Za sodišče je orto foto posnetek stanja na cesti posreden in dovolj tehten dokaz. Orto foto posnetek je avionski posnetek. Ročni vnos na orto foto posnetek ni dokaz. Kako nepoštena je dokazna ocena sodišča, dokazuje dokazna ocena dokazov, ki sta jih predlagala dolžnika. Priložila sta fotografije, ki dokazujejo odstranjeno paleto, sodišče pa pravi, da je odstranjena le malo stran. Paleta je bila povsem odstranjena z dovozne ceste. Dolžnika sta starejši osebi, ki se ne bi delala norca iz sodišča, da bi paleto odstranila, potem pa jo premikala nazaj. Plačilo stroškov pravdnega postopka kakor tudi odstranitev palete je bilo izvršeno, znotraj paricijskega roka. To pa ni nekonsistentna trditev dolžnikov. Sodišče pravi, da nima razloga, da ne bi od upnikov pričakovalo obvestila, da je obveznost izpolnjena. Sodišče na škodo dolžnikov ni sprejelo ali dojelo, da sta upnika že 16. 12. 2020 sama sebi neupravičeno povzročila stroške postopka, ki pa sta jih sedaj s pomočjo sodišča prevalila na breme dolžnikov. Ni pomembno, če sta dolžnika čakala na odstranitev palete do 7. 2. 2021, saj sta jo izpolnila v paricijskem roku, zato sodišče tega dejstva ne bi smelo šteti v škodo dolžnikov. Vsa razlaganja sodišča v točki 14 obrazložitve kažejo na izrazito naklonjenost sodišča upnikoma. Sodišče gre celo tako daleč, da sklepa, da dolžnika nista imela namena izpolniti obveznosti. Sklicuje se na kovinska vrata, ki s predmetnim postopkom sploh nimajo veze. Čeprav je sodišče zavrnilo ugovor, ni izvedlo niti enega dokaza, ki sta ga predlagala dolžnika, saj ni zaslišalo predlaganih prič (A. A., D. D.), ker je vnaprej sklepalo, da priči ne bi mogli vedeti, kdaj je bila paleta odstranjena in je lahko brez tega evidentno (torej le na podlagi navedb upnikov) presodilo, kdaj ovira še ni bila odstranjena. Sodišče je priče že vnaprej ocenilo kot neverodostojne. Očitno sodišču dokaz z zaslišanjem prič ni dokaz oziroma gre za neverodostojne dokaze, še posebej, če gre za sorodnike. Res je, da je pooblaščenka dolžnikov sporočila pošiljala A. A., ker dolžnika, ki sta stara preko 70 let, ne rokujeta z računalnikom. Vsaka priča je s strani sodišča opozorjena na dolžnost izpovedbe po pravici in na posledice krive izpovedbe. Dolžnika sta v spis predložila fotografije. Upnika v izvršilnem postopku za svoje trditve nista predložila nobene fotografije, ampak orto foto posnetek z ročnim vrisom, ki ga sodišče šteje za bolj verodostojen dokaz. Čeprav gre za postopek izvršbe, pa načela zakonitosti veljajo. Zato imata dolžnika pravni interes, da sodišče tudi z izvedbo ugovornega postopka preveri resničnost ugovornih navedb. Nepošteno je, da zgolj s sklicevanjem, da verjame upnikoma, zavrne vse ugovore dolžnikov. Dolžnika bi lahko celo z verodostojnim dokazom nastanka fotografij dokazala, da palete 7. 2. 2021 na dovozni cesti ni bilo več. Nista pa mogla vedeti, da bo sodišče tudi te njune dokaze zavrnilo kot nepomembne.

4.Pritožba je utemeljena.

5.S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o rednem ugovoru dolžnikov zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Velenju P 12/2019 z dne 20. 2. 2020 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 246/2020 z dne 28. 10. 2020, ki je dolžnikoma nalagal, da v roku 8 dni z nepremičnine parc. št. 1192/10 in 142/6, obe k.o. ..., nekaj metrov severneje od dovoza z občinske javne ceste parc. št. 1192/5, k.o. ..., odstranita tam postavljeno nameščeno leseno paleto, označeno s prometnim znakom. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 2. 2021 dovolilo izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve in izterjave upnikove denarne terjatve iz naslova stroškov izvršilnega postopka.

6.Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka izpodbijanega sklepa ugovor, ki se nanaša na uveljavitev nedenarne terjatve, zavrglo. Obrazložilo je, da je bila nedenarna obveznost izpolnjena in izvršilni postopek v tem delu ustavljen, zato dolžnika pravnega interesa, ki je procesna predpostavka za obravnavo ugovora in ki mora biti podan ves čas odločanja, ne izkazujeta več.

7.Dolžnika povzet zaključek sodišča prve stopnje utemeljeno pritožbeno izpodbijata z navedbami, da sta v ugovoru trdila, da sta obveznost izpolnila še v paricijskem roku iz izvršilnega naslova, zaradi česar izvršba zoper njiju ni bila upravičeno dovoljena, s čimer sta uveljavljala ugovorni razlog prenehanja terjatve iz 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ. Ker so bili s sklepom o izvršbi dolžnikoma naloženi v povrnitev tudi izvršilni stroški upnikov, bi se v primeru, da bi se ugovor izkazal za utemeljenega, spremenila tudi stroškovna odločitev. Zato je pritrditi pritožbi, da je podan njun pravni interes, da se o ugovoru vsebinsko odloči.

8.Sodišče prve stopnje je nadalje zavrnilo ugovor v delu, ki se nanaša na izterjavo upnikove denarne terjatve (III. točka izreka izpodbijanega sklepa). Dolžnika sta v ugovoru zatrjevala, da sta obveznost prostovoljno izpolnila v paricijskem roku iz izvršilnega naslova, zaradi česar je tega dne terjatev upnikov prenehala. Dolžnika sta s temi navedbami uveljavljala ugovorni razlog po 8. točki drugega odstavka 55. člena ZIZ in v dokaz svojih trditev v ugovoru predlaga lastno zaslišanje in zaslišanje prič A. A. in B. B.

9.Sodišče prve stopnje je dolžnikove dokazne predloge zavrnilo z obrazložitvijo (15. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da je že brez zaslišanja dolžnikov in predlaganih prič lahko evidentno ugotovilo, kdaj ovira še ni bila odstranjena in da sodišče ob zadostni prepričanosti ni dolžno izvajati dokazov, ki ne bi mogli bistveno bolj osvetliti dejanskega stanja. Dodalo je, da so priče kot podaljšana roka že udeležene v postopku (in s tem neverodostojne) in da stoji vsaka "na strani" svoje stranke, zato zaslišanje prič ne bi doprineslo k drugačnim zaključkom sodišča.

9.Drugi odstavek 287. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 15. člena ZIZ uporablja tudi v izvršilnem postopku, sicer res določa, da lahko sodišče zavrne predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločbo. Vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Sodišče ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne sme pa zavrniti dokaza, ki naj bi ovrgel rezultate doslejšnjega dokazovanja z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Iz povzete obrazložitve sodišča pa je ugotoviti, da je dokazne predloge z zaslišanjem dolžnikov in prič zavrnilo z argumentom, da so že izvedeni dokazi tako prepričljivi, da jih predlagani dokazi ne bi mogli ovreči, in s tem, da predlagane priče niso verodostojne. Takšna vnaprejšnja dokazna ocena pa ni dovoljena. Z navedeno opustitvijo izvedbe predlaganih dokazov je bilo dolžnikoma onemogočeno dokazovanje pravno odločilnega dejstva, kar pritožbeno utemeljeno izpostavljata, zato je bila zagrešena bistvena kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

10.Po obrazloženem je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka ter posledično stroškovno odločitev v IV. in V. točki izreka razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ), v katerem naj izvede dokaz z zaslišanjem strank in predlaganih prič. Nakar naj sodišče izvedene dokaze oceni ter vsebinsko ponovno odloči o ugovoru.

11.Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------

1Kot zhaja iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila v času izdaje izpodbijanega sklepa nedenarna obveznost izpolnjena, čeprav se stranke niso strinjale, kdaj je do izpolnitve dejansko prišlo, in izvršbo glede uveljavljanje nedenarne obveznosti ustavilo (prim. I. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2Prim. npr. tudi sklepe VSM I Ip 458/2020, I Ip 276/2022 in VSC I Ip 379/2016 in druge.

3Primerjaj Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, A. Galič, 1. knjiga, str. 56.