Jedro

V obravnavani zadevi je tožnik z eno tožbo izpodbijal tri upravne akte, ki pa se ne nanašajo na isto dejansko podlago. Ker torej niso izpolnjeni pogoji iz 33. člena ZUS, kumulacija zahtevka v tem upravnem sporu ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožniku odmerilo sodno takso za tožbo v višini 800 točk in sodno takso za opomin višini 250 točk (1. točka izreka) ter odločilo, da znaša vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti 17,00 SIT (2. točka izreka).

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi določbe 1. odstavka 27. člena ZST. Tožniku je naložilo plačilo takse za tožbo na podlagi 1. odstavka tarifne št. 27 taksne tarife Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 48/90, 14/91,14/91, 38/96, 20/98, 35/98, 50/98, 70/00,29/01, 41/01, 93/01, ZST) v vrednosti 800 točk ter takse za opomin po tarifni št. 37 taksne tarife ZST v vrednosti 250 točk. Taksna obveznost za tožbo je v skladu s 1. točko 2. odstavka 4. člena ZST nastala z dnem vložitve tožbe. Ker tožnik te obveznosti ob vložitvi tožbe ni plačal, je na podlagi tarifne št. 37 taksne tarife dolžan plačati tudi sodno takso za opomin.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72 člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS). Navaja, da je pri sodišču prve stopnje vložil tožbo, s katero je izpodbijal tri odločbe tožene stranke. Potrdilo o plačilu takse za tožbo je priložil tožbi. S tem je izpolnil obveznost iz 1. odstavka 4. člena ZST. Sledila so nezakonita dejanja sodišča, ki pa zanj ne morejo imeti premoženjskih posledic. Stališče sodišča, da tožba, s katero je izpodbijal tri upravne odločbe, ni sposobna za obravnavanje, ter da je mogoče le zoper vsak akt vložiti svojo tožbo, je arbitrarno. Tožnikov pooblaščenec je sodišče opozoril na nezakonito ravnanje, a je v izogib zavrženju tožbe poslal tožbe tako, kot je to zahtevalo sodišče. Po 33. členu ZUS ima stranka izrecno pravico uveljavljati več zahtevkov z eno tožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje o vloženi tožbi, je tudi po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje o zadevi pravilno odločilo, da je tožnik zavezan plačati takso za tožbo v upravnem sporu ter takso za opomin, ki ju jo na zahtevo tožnika z uporabo določbe 1. odstavka 27. člena ZST odmerilo z izpodbijanim sklepom. V skladu z navedeno določbo je tožniku naložilo plačilo takse za tožbo v vrednosti 800 točk ter takse za opomin v vrednosti 250 točk. Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi takse odmerilo na podlagi pravilnih zakonskih določb, na katere se v obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje tudi sklicuje.

Sodišče prve stopnje ni ravnalo arbitrarno, ko je odločilo, da tožba, s katero je tožnik zahteval odpravo treh upravnih aktov, ni sposobna za obravnavanje, zato je potrebno zoper vsak akt vložiti samostojno tožbo. Pravno podlago za navedeno odločitev predstavlja 33. člen ZUS, ki določa, da lahko tožnik uveljavlja več tožbenih zahtevkov z eno tožbo, če so uperjeni proti istemu tožencu, če temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi in če je pristojno isto sodišče. V obravnavani zadevi je tožnik z eno tožbo izpodbijal tri upravne akte, ki pa se ne nanašajo na isto dejansko podlago. Ker torej niso izpolnjeni pogoji iz 33. člen ZUS, je tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje, da kumulacija zahtevkov v tem upravnem sporu ni dovoljena, pravilna in zakonita.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 73. členom ZUS v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.