Jedro

Gre za premoženjski spor iz delovnega razmerja, o katerem pa je po 2. točki 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pristojno odločati delovno sodišče. Določbe ZPP (tudi o stvarni pristojnosti) se namreč po 1. členu ZPP uporabljajo v sporih o premoženjskih razmerjih le, če spor po posebnem zakonu ni v pristojnosti specializiranega sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navedla je, da je bila njena terjatev v stečajnem postopku prerekana, zato je to sodišče pristojno v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom, na podlagi 7. točke drugega odstavka 32. člena v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Iz tožbene naracije izhaja, da tožeča stranka v tem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani uveljavlja v stečajnem postopku prerekano terjatev iz naslova razlike neizplačanih bruto osebnih prejemkov, regresa, prispevkov in davkov iz plač in prispevkov na plače ter zamudnih obresti. Gre torej za premoženjski spor iz delovnega razmerja, o katerem pa je po 2. točki 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pristojno odločati delovno sodišče. Zmotno je stališče pritožnika, da je za odločitev v predmetnem sporu pristojno okrožno sodišče na podlagi 7. točke drugega odstavka 32. člena ZPP, ker gre za spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom. Iz generalne določbe 1. člena ZPP izhaja, da ta zakon določa pravila postopka za spore iz osebnih in družinskih razmerij ter v sporih iz premoženjskih razmerij, razen če so kateri od teh sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. Tako specializirano sodišče pa je Delovno in socialno sodišče, zato je stvarno pristojnost za odločanje v predmetnem sporu potrebno presojati po Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih in ne po Zakonu o pravdnem postopku. Glede na povedano zato za presojo stvarne pristojnosti ni relevantno, ali je spor nastal v zvezi s stečajnim postopkom. Določbe ZPP (tudi o stvarni pristojnosti) se namreč po 1. členu ZPP uporabljajo v sporih o premoženjskih razmerjih le, če spor po posebnem zakonu ni v pristojnosti specializiranega sodišča. S svojo odločitvijo torej sodišče prve stopnje ni kršilo določb ZPP, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.