Jedro

Upoštevaje čas trajanja telesnih bolečin in njihovo intenziteto ter vse neugodnosti, ki jih je tožnica prestala tekom zdravljenja, pritožbeno sodišče zaključuje, da za tožnico predstavlja primerno satisfakcijo odškodnina iz tega naslova v višini 1.000,00 EUR in ne 350,00 EUR, kot ji jo je odmerilo sodišče prve stopnje. Takšno odločitev namreč narava telesnih poškodb, intenzivnost in čas trajanja bolečin ter obseg prestanih nevšečnosti podpirajo.

Pritožbeno sodišče prav tako ocenjuje, da tako primarni kot sekundarni strah, ki ga je zaradi škodnega dogodka prestala tožnica, dosega nivo pravno priznane škode po 179. členu OZ.

Tožnici z odločbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti BPP 524/2015, z dne 16. 11. 2015, dodeljena redna brezplačna pravna pomoč kot oprostitev plačila predujma za izvedenca medicinske stroke v predmetni zadevi, kar pri odločitvi o pravdnih stroških narekuje uporabo tretjega odstavka 46. člena ZBPP. Izvedenino v višini 434,70 EUR zato ni mogoče v celoti priznati kot strošek tožnici, ampak ga je v deležu tožničinega uspeha v pravdi toženec dolžan povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki I. izreka spremeni tako, da se znesek 350,00 EUR nadomesti z zneskom 1.300,00 EUR, sicer se pritožba tožeče stranke zoper odločitev v točki I. izreka zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem obsegu potrdi.

II. Pritožbama tožeče in tožene stranke se v stroškovnem delu ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških postopka, v točki III. izreka, razveljavi ter vrne v novo odločanje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev o stroških postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožnik dolžan toženki plačati 350,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči od 5. 2. 2015 dalje do plačila, v presežku do višine 8.000,00 EUR in v višini zakonskih zamudnih obresti od 17. 4. 2014 do 4. 2. 2015 pa je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo. Odločilo je tudi, da je toženec dolžan tožnici plačati 488,20 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči od prvega dne po poteku 15-dnevnega paricijskega roka in tečejo do plačila.

2. Zoper zavrnilni del sodbe se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava.

- V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje tožničinemu tožbenemu zahtevku ugodilo zgolj v višini 350,00 EUR, kar predstavlja odškodnino iz naslova prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, v presežku do zahtevanih 8.000,00 EUR, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, pa je tožbeni zahtevek po mnenju tožnice neutemeljeno zavrnilo. Tožnica je zahtevala za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem 4.000,00 EUR, za prestani strah 1.000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti 3.000,00 EUR. Glede na to, da je tožnica zaradi poškodb, ki ji jih je povzročil toženec, trpela konstantne bolečine srednje hude intenzitete v trajanju treh dni in enake intenzivnosti v občasnem trajanju pet dni, lahke telesne bolečine v trajanju od nekaj tednov do več mesecev oziroma jih izvedenec ocenjuje kot stalne lahke v trajanju treh tednov ter občasne lahke v področju levega ličnega loka v trajanju okrog treh mesecev, trpela pa je tudi številne nevšečnosti zaradi zdravstvenih pregledov v različnih zdravstvenih ustanovah, bi tožnici iz tega naslova šlo še dodatnih 850,00 EUR.

- Sodišče prve stopnje tožnici prav tako neutemeljeno ni priznalo zahtevane odškodnine za prestani strah, in sicer primarni strah v času škodnega dogodka, ko jo je mož pretepal in se ni mogla adekvatno braniti ter za prestani sekundarni strah, predvsem pred morebitnimi posledicami poškodb in za izid zdravljenja. Izvedenec tako ocenjuje sekundarni strah na trajanje v časovnem obdobju treh tednov in v nadaljnjih dveh mesecih v občasni blagi obliki. Ob takih okoliščinah je celotna zavrnitev zahtevka povsem neutemeljena in je tožnica prepričana, da bi ji sodišče moralo priznati vsaj del zahtevka v višini 300,00 EUR.

- Tožnica zato pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da zahtevku tožnice v zavrnjenem delu delno ugodi glede skupnega zneska 1.150,00 EUR ter tožencu naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

3. Tožnik se po pooblaščencu pritožuje na odločitev o stroških postopka.

- Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo veljavne Odvetniške tarife pri odločanju o številu točk za posamezne sicer priznane stroške. Tako je ob nesporni vrednosti spornega predmeta, ki je 8.000,00 EUR, za odgovor na tožbo (tar. št. 19/1), za prvo pripravljalno vlogo, z dne 4. 9. 2015 (tar. št. 19/1), za prvi narok za glavno obravnavo, z dne 27. 10. 2015 (tar. št. 20/1), toženec upravičen do 400 točk za vsakega izmed navedenih stroškov, sodišče prve stopnje pa je v izpodbijani sodbi priznalo le za vsakega po 300 točk. Tudi za drugo pripravljalno vlogo, z dne 21. 1. 2016 (tar. št. 19/2), je toženec upravičen do 300 točk in ne le priznanih 225 točk in za narok za glavno obravnavo dne 22. 3. 2016 (tar. št. 20/2) je toženec upravičen do 200 točk in ne le priznanih 150 točk. Tako bi sodišče prve stopnje moralo tožencu priznati skupno 2132 točk, kot je priglašeno v priloženem stroškovniku, sodišče prve stopnje pa je tožencu priznalo le 1575 točk. - Toženec se tudi pritožuje glede odločitve sodišča prve stopnje, da je toženki dolžan plačati 488,20 EUR pravdnih stroškov, saj je takšna presoja sodišča napačna. Tožnica je namreč vtoževala odškodnino 8.000,00 EUR in ji je sodišče prisodilo 350,00 EUR ter je tako njen uspeh v pravdi 4,375%. Enostavno je tako nadalje ugotoviti, da je uspeh toženca v pravdi 95,625%. Ker je sodišče prve stopnje, kot je to razvidno iz točke 22 obrazložitve sodbe, opravilo medsebojni pobot, bi, v kolikor bi upoštevalo uspeh pravdnih strank v pravdi, lahko prišlo le do zaključka, da je tožnica dolžna povrniti tožencu znesek 1.089,42 EUR.

- Tožnik zato pritožbenemu sodišču predlaga, da stroškovno odločitev sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da po predhodnem pobotanju tožnici naloži tožencu povrniti pravdne stroške oziroma, da izpodbijani stroškovni del sodbe razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo odločitev. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Tožnica in toženec na pritožbi drug drugega nista odgovorila.

5. Pritožba tožnice je delno utemeljena, pritožba toženca pa je v celoti utemeljena.

Glede odločitve o glavni stvari:

6. V predmetni zadevi tožnica zahteva odškodnino za nepremoženjsko škodo kot posledico telesnih poškodb, ki ji jih je prizadejal toženec tako, da jo je z roko udaril v predel glave in ji povzročil udarnine na obeh straneh obraza in nateg vratnih mišic. Toženec je bil za povzročene telesne poškodbe pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

- Tožnica je s tožbo zahtevala za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem 3.000,00 EUR, sodišče prve stopnje ji je odmerilo 350,00 EUR, za prestani strah je zahtevala 1.000,00 EUR, sodišče prve stopnje je zahtevek iz tega naslova kot neutemeljen zavrnilo, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti pa je tožnica zahtevala 3.000,00 EUR, sodišče prve stopnje pa je njen zahtevek tudi v tem delu v celoti zavrnilo.

7. Na podlagi pritožbe tožnice je pritožbeno sporna odmera odškodnine za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, ki jo je sodišče prve stopnje odmerilo v znesku 350,00 EUR, saj tožnica meni, da bi ji šla za 850,00 EUR višja odškodnina iz tega naslova in zavrnitev tožbenega zahtevka za prestani strah, saj tožnica meni, da je upravičena do odškodnine iz tega naslova v višini 300,00 EUR.

8. Dejansko stanje o obsegu škode in naravi tožničinih poškodb, kar vse je bilo podlaga odmeri obsega in višine odškodnine, je sodišče prve stopnje ugotovilo upoštevajoč ugotovitve v izvedenskem mnenju v postopku postavljenega izvedenca medicinske stroke prim. J.F., dr. med., specialista ortopeda in splošnega kirurga, ki ugotavlja, da je v obravnavanem škodnem dogodku tožnica utrpela udarnino v predelu obraza na obeh straneh in nateg vratnih mišic in medicinsko dokumentacijo ter tožničino izpovedbo.

9. Kriteriji za odmero denarne odškodnine za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter za prestani strah so določeni v 179. in 182. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Sodišče prisodi pravično denarno odškodnino, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo, pri čemer mora biti upoštevano tako subjektivno merilo (okoliščine konkretnega primera), kakor tudi objektivno merilo (sodna praksa v podobnih primerih ob medsebojnem primerjanju posameznih škod in zanje prisojenih odškodnin primerljivih z obsegom obravnavane škode).

10. Upoštevaje vse dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niso izpodbijane in jih pritožbeno sodišče v celoti povzema, je ugotoviti, da odškodnina, ki jo je sodišče prve stopnje tožnici odmerilo za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, ne ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine iz zgoraj citiranih zakonskih določb OZ, prav tako pa gre tožnici priznati pritožbeno uveljavljani znesek za prestani strah, saj ta po oceni pritožbenega sodišča dosega nivo pravno priznane škode po 179. členu OZ.

11. Pritožba zoper odmero odškodnine iz naslova prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je tako delno utemeljena.

- Sodišče prve stopnje je tožnici iz tega naslova odmerilo odškodnino v višini 350,00 EUR, s pritožbo pa tožnica zahteva še nadaljnji znesek 850,00 EUR. Upoštevaje čas trajanja telesnih bolečin in njihovo intenziteto ter vse neugodnosti, ki jih je tožnica prestala tekom zdravljenja, kot to izhaja iz točk 10., 11., 12. in 13. obrazložitve izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče zaključuje, da za tožnico predstavlja primerno satisfakcijo odškodnina iz tega naslova v višini 1.000,00 EUR in ne 350,00 EUR, kot ji jo je odmerilo sodišče prve stopnje. Takšno odločitev namreč narava telesnih poškodb (1), intenzivnost in čas trajanja bolečin (2) ter obseg prestanih nevšečnosti (3) podpirajo.

12. Pritožbeno sodišče prav tako ocenjuje, da tako primarni kot sekundarni strah, ki ga je zaradi škodnega dogodka prestala tožnica, dosega nivo pravno priznane škode po 179. členu OZ. Po navedbi v postopku postavljenega izvedenca medicinske stroke je tožnica v škodnem dogodku, ko jo je pretepal mož, doživljala intenzivni primarni strah, saj se ni mogla adekvatno braniti. Intenzivni primarni strah je trajal ves čas škodnega dogodka, vse do trenutka, ko so prišli policisti in je nasilje nehalo. Po navedbah izvedenca je bila tožnica tudi zaskrbljena glede izhoda zdravljenja in glede morebitnih posledic. Zaskrbljenost so ji povzročale otekline na obrazu in telesne bolečine. Seznanjena je bila z naravo in vrsto poškodb, izvedenec pa ocenjuje, da je trpela sekundarni strah v zmerni obliki pogosto tri tedne, v blagi obliki pa se je sekundarni strah pojavljal okoli dva meseca. Trpela je tudi strah zaradi možnosti ponovnega nezgodnega dogodka oziroma možnosti, da jo mož ponovno pretepe. Ni pa bila posebej motena zaradi sekundarnega strahu pred izhodom zdravljenja in posledicami ter ni potrebovala pomoči s strani psihiatra ali psihologa ali zdravil. Tudi tožnica je izpovedala, da jo je bilo ob dogodku zelo strah, in da jo je bilo strah za izid zdravljenja, saj je imela otekline in bolečine v predelu lica, vseskozi pa je bila prepričana, da je pri dejanju prišlo do zloma, dokler ni dobila nadaljnjih izvidov slikanj. Še vedno jo je strah soočenja s tožencem, ker je agresiven, ima pa tudi nočne more in se ponoči zbuja.

- Vse navedeno tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljuje priznanje odškodnine tožnici za prestani primarni in sekundarni strah v višini 300,00 EUR, kot ga tožnica uveljavlja s pritožbo.

13. Navedeno je imelo za posledico spremembo izpodbijane sodbe v smislu zvišanja odškodnine za skupno 950,00 EUR, tako da sedaj gre tožnici odškodnina za utrpelo nepremoženjsko škodo v skupni višini 1.300,00 EUR. Odločitev temelji na 5. alineji 358. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V ostalem, kot je obrazloženo, pritožba pritožnice glede glavne stvari ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi uradoma upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni našlo, zato je sicer pritožbo tožnice zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Glede stroškovne odločitve:

14. Pritožba toženca, ki se nanaša na stroškovno odločitev, je utemeljena, prav tako pa je utemeljena pritožba tožnice v delu, ki se posledično nanaša na stroškovno odločitev.

15. Glede na relevantno zakonsko podlago, saj se je sodni postopek na prvi stopnji začel po uveljavitvi Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), z dne 9. 1. 2015, ki velja od 10. 1. 2015, je pri odločanju o številu točk za posamezne priznane stroške potrebno upoštevati prvi odstavek 13. člena OT (4) v povezavi s tabelo iz prvega odstavka 18. člena OT. Tako pritožba pravilno uveljavlja, da je pri vrednosti spornega predmeta 8.000,00 EUR izhodiščna vrednost storitve v točkah 400 točk in ne 300 točk, kot je to materialnopravno zmotno štelo sodišče prve stopnje (5).

16. Pritožba tožnika nadalje utemeljeno uveljavlja, da je pri odločitvi o pravdnih stroških potrebno izhajati iz doseženega končnega uspeha pravdnih strank v pravdi (6), medtem ko je sodišče prve stopnje pravdnim strankam priznane stroške medsebojno pobotalo, ne da bi pred tem upoštevalo njun končni uspeh dosežen v pravdi.

17. Pritožbeno sodišče prav tako ob uradnem preizkusu stroškovne odločitve glede pravilne uporabe materialnega prava, ugotavlja, da je bila tožnici z odločbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti BPP 524/2015, z dne 16. 11. 2015, dodeljena redna brezplačna pravna pomoč kot oprostitev plačila predujma za izvedenca medicinske stroke v predmetni zadevi, kar pri odločitvi o pravdnih stroških narekuje uporabo tretjega odstavka 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) (7). Izvedenino v višini 434,70 EUR zato ni mogoče v celoti priznati kot strošek tožnici, ampak ga je v deležu tožničinega uspeha v pravdi toženec dolžan povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.

18. Zaradi vsega zgoraj navedenega je zato pritožbeno sodišče pritožbam toženca in tožnice glede stroškovne odločitve ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v stroškovni odločitvi razveljavilo ter vrnilo v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP), v katerem bo sodišče prve stopnje upoštevalo v tem sklepu poudarjena izhodišča. 19. V skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP se v primeru razveljavitve odločbe, odločitev o stroških postopka pridrži za končno odločbo. To pomeni, da se o vseh stroških, tudi o pritožbenih stroških, odloča s končno odločbo glede na končni uspeh.

Op. št. (1) : Gre za srednje hude telesne bolečine pogosto tri dni in občasno pet dni ter lahke stalne telesne bolečine tri tedne in občasne lahke telesne bolečine okrog tri mesece.

Op. št. (2) : Gre za srednje hude telesne bolečine pogosto tri dni in občasno pet dni ter lahke stalne telesne bolečine tri tedne in občasne lahke telesne bolečine okrog tri mesece.

Op. št. (3) : Ambulantno zdravljenje je trajalo od 1. 12. 2013 do 11. 1. 2014, tožnica je bila večkrat pregledana v ORL ambulantah, pregledana je bila tudi v urgentni kirurški ambulanti, bila je rentgensko slikana in zato izpostavljena rentgenskemu slikanju, jemala pa je tudi tablete proti bolečinam, bilo je potrebno hladiti boleča mesta in mirovati.

Op. št. (4) : Vrednost točke znaša 0,459 EUR.

Op. št. (5) : 8.000,00 EUR glede na vrednost 1 točke 0,459 EUR predstavlja 17.429,193 točk. Op. št. (6) : Prvi odstavek 154. člena ZPP.

Op. št. (7) : Tretji odstavek 46. člena ZBPP: O višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka.