Jedro

Na podlagi pogodbe o izčlenitvi je drug udeleženec (kot univerzalni pravni naslednik prenosne družbe) že vpisan kot zemljiškoknjižni lastnik v zemljiški knjigi, z delitvijo je nanj kot prevzemno družbo prešlo premoženje v skladu z delitvenim načrtom. Družba v obsegu prenesenega premoženja vstopi kot univerzalni pravni naslednik v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim premoženjem, torej tudi z obveznostmi. Ker je torej udeleženec vpisan kot univerzalni pravni naslednik, ga Pogodba veže.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci sami trpijo stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je vložil zemljiškoknjižni predlog z zahtevo, da sodišče na podlagi pogodbe o ustanovitvi neprave stvarne služnosti z dne 24.4.2021 (v nadaljevanju Pogodba) pri uvodoma navedenih nepremičninah opravi vpis neprave stvarne služnosti v korist imetnika, predlagatelja. Sodišče prve stopnje je vpis dovolilo, z izpodbijanim sklepom je bil ugovor drugega udeleženca zavrnjen in potrjen sklep samostojne sodniške pomočnice Dn 67687/2021 z dne 12.5.2021. 2. Drug udeleženec se je zoper sklep pritožil in priglasil stroške. Uveljavlja vse pritožbene razloge, predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi tako, da spremeni izpodbijani sklep in odloči, da vpis ni dovoljen. Sklep je namreč po mnenju pritožnika nepravilen in nezakonit. Pogoji iz 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) niso izpolnjeni. Zemljiškoknjižnega dovolila v Pogodbi ni izdal drugi udeleženec, pač pa družba A. d.o.o. V času, ko je vložen predmetni zemljiškoknjižni predlog, je zemljiškoknjižni lastnik udeleženec, ki ustrezne volje glede dovolitve vpisa služnosti v zemljiško knjigo ni izjavil. Sodišče prve stopnje je presojalo vsebino Pogodbe o izčlenitvi in prevzemu z dne 3.12.2019 (v nadaljevanju Pogodba o izčlenitvi). Ugotavljalo je pravno nasledstvo med družbo A. d.o.o. in drugim udeležencem. S tem je kršilo pravila postopka. Predvsem pa v sklepu o dovolitvi vpisa z dne 12.5.2021 ta listina ni navedena. Podana je kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.

3. Sodišče zmotno zaključi, da je predlagatelj izkazal, da je s Pogodbo o izčlenitvi drug udeleženec prevzel, poleg prevzemnega premoženja, tudi vse pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem. Pravila zemljiškoknjižnega postopka zemljiškoknjižnemu sodišču upravičenja, da presoja vsebino Pogodbe o izčlenitvi in prevzemu, ne dajejo. Tako na podlagi te pogodbe sodišče ne bi smelo vzpostaviti pravnega nasledstva med družbo A. d.o.o. in drugim udeležencem. S tem je bistveno kršen postopek. Sploh pa iz točke 10.3. navedene Pogodbe o izčlenitvi izhaja, da se ne prenaša nobene obveznosti, pač pa le premoženje. Do tega se zemljiškoknjižno sodišče ni opredelilo, kršena je pravica do izjave. V zemljiškoknjižnem postopku sodišče ne sme ugotavljati vsebine pogodb, sploh ne sporne vsebine, pogoji iz 148. člena ZZK-1 niso izpolnjeni. Sodišče ob tem še navede, da je bila služnost na podlagi iste pogodbe vpisana v zemljiško knjigo tudi pri nepremičninah s parcelno št. 11/1 in 11/2, obe k.o. A. in je drug udeleženec ob sklenitvi Pogodbe o izčlenitvi in prevzemu bil seznanjen s temi in ga to ni motilo. To ni relevantno, zakaj bi bilo, sodišče ne pojasni.

4. Sodišče bi moralo pri presoji popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila skladno s četrtim odstavkom 149. člena ZZK-1 preveriti tudi usklajenost vsebine zemljiškoknjižnega dovolila s predmetom zavezovalnega pravnega posla. Po določbi 36. člena ZZK-1 mora biti pri opisu pravice zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena listina o pravnem poslu na podlagi katerega je ta pravica nastala. Te določbe niso spoštovane. Načelo kavzalnosti je uzakonjeno tudi v Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju SPZ) v členih 40, 215 in 234. V pogodbi pa ni navedena obveznost lastnika služečih nepremičnih ustanoviti služnostno pravico z vsebino, za katero je izdano zemljiškoknjižno dovolilo. V 2. členu Pogodbe je sicer zapisano, da služnostni zavezanec dovoljuje služnostnemu upravičencu opraviti vsa potrebna vzdrževalna dela na javni infrastrukturi na zemljišču (služečih nepremičninah), vključno z dostopom na zemljišče, toda ta dikcija po svoji vsebini ni zaveza o ustanovitvi služnosti. Sploh pa ne vsebuje natančnega opisa služnosti, ki je bil v skladu z opisom služnosti zemljiškoknjižnega dovolila. Zavezovalnega posla po mnenju pritožnika ni. Na to bi moralo sodišče paziti po uradni dolžnosti. Priglaša stroške pritožbe.

5. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo in priglasil stroške. Meni, da je pritožba neutemeljena ter predlaga njeno zavrnitev. Izpostavi, da se je družba B. d.o.o., 10.5.2021 preimenovala v A. d.o.o., ki je 3.12.2019 kot prenosna družba z drugim udeležencem sklenila Pogodbo o izčlenitvi in prevzemu. Predmet so tudi predmetne nepremičnine. Družba B. d.o.o., pa je kot zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin predhodno, 21.4.2011, izstavila in overila zemljiškoknjižno dovolilo za vpis služnostne pravice v korist predlagatelja. Prenosna družba, udeleženec, je univerzalni pravni naslednik izstavitelja zemljiškoknjižnega dovolila, taka je tudi sodna praksa, ki jo citira, tako določa tudi Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Sodišče prve stopnje je tudi glede na določbe ZZK-1 pravilno odločilo o vpisu.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Predlagatelj je predlog podal na podlagi Pogodbe. Očitek pritožbe, da v sklepu o dovolitvi vpisa Pogodba o izčlenitvi ni navedena, ni utemeljen. Na podlagi navedene pogodbe je namreč drug udeleženec (kot univerzalni pravni naslednik prenosne družbe) že vpisan kot zemljiškoknjižni lastnik v zemljiški knjigi, z delitvijo je nanj kot prevzemno družbo prešlo premoženje v skladu z delitvenim načrtom. Družba v obsegu prenesenega premoženja stopi kot univerzalni pravni naslednik v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim premoženjem, torej tudi z obveznostmi. Ker je torej udeleženec vpisan kot univerzalni pravni naslednik, ga Pogodba veže (nenazadnje tudi iz notarskega zapisa izhaja enako, na prevzemno družbo se v zvezi s prenesenim delom premoženja prenosne družbe prenesejo ne le pravice, pač pa tudi obveznosti - D razdelek). Sodišče prve stopnje je res brez potrebe presojalo vsebino Pogodbe o izčlenitvi, saj že dejstvo, da je prišlo do vpisa na podlagi te pogodbe, izkazuje univerzalno pravno nasledstvo. Ni pritrditi niti pritožbeni tezi, da načelo kavzalnosti ni spoštovano. Že iz naslova Pogodbe izhaja, da gre za pogodbo o ustanovitvi služnosti, v Pogodbi je opredeljena služnost, neprava stvarna služnost, na podlagi teh pogodbenih določb je izdano zemljiškoknjižno dovolilo.

8. Razlogi pritožbe tako niso podani ter je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo, saj tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku, ki se v tem postopku smiselno uporablja (120. člen ZZK-1), po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen, če zakon ne določa drugače, ta situacija v tej zadevi ni podana.