Jedro

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se odškodnina za duševne bolečine ob zmanjšanju življenjskih aktivnosti zviša na 2,000.000,00 SIT, zaradi česar je tožena stranka dolžna plačati tožniku skupno odškodnino v znesku 4,000.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.4.1998 dalje do plačila, pod izvršbo.

V ostalem se revizija zavrne.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki revizijske stroške v znesku 26.511,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.5.2000 dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožniku plačati odškodnino v znesku 5,500.000,00 SIT s pripadki. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Dosojeni znesek je sestavljen iz odškodnine za prestane telesne bolečine v znesku 1,500.000,00 SIT, iz odškodnine za strah v znesku 400.000,00 SIT, iz odškodnine za duševne bolečine ob zmanjšanju življenjskih aktivnosti v znesku 3,000.000,00 SIT ter iz odškodnine zaradi duševnih bolečin ob skaženosti v znesku 600.000,00 SIT. Pritožbi tožene stranke je sodišče druge stopnje delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je dosojeno odškodnino v skupnem znesku znižalo na 3,500.000,00 SIT. Znižalo je namreč odškodnino za prestani strah na 200.000,00 SIT, odškodnino za duševne bolečine ob zmanjšanju življenjskih aktivnosti na 1,500.000,00 SIT in odškodnino zaradi duševnih bolečin ob skaženosti na 300.000,00 SIT.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da bo pritožba tožene stranke proti sodbi sodišča prve stopnje zavrnjena in ta sodba v celoti potrjena.

Sklicuje se na obsežno medicinsko dokumentacijo in mnenje izvedenca medicinske stroke o tem, da je tožnik utrpel hudo telesno poškodbo desnega stopala z definitivno trajnimi in zelo težkimi posledicami. Poudarja predvsem omejeno gibljivost desnega stopala ter posledično šepajočo hojo z zmanjšano sposobnostjo za dela, ki zahtevajo dolgotrajno hojo, stojo, hojo po neravnem terenu, po stopnicah, poklekanje, počepanje, tek in hitro menjavo smeri hoje. Ob škodnem dogodku je bil tožnik star 47 let in je opravljal delo ključavničarja. Sedaj je premeščen na drugo manj ovrednoteno delovno mesto, ki odgovarja preostali delovni zmožnosti zaradi invalidnosti II. kategorije. Stanje se bo slabšalo zaradi pričakovanih degenerativnih sprememb v poškodovanem stopalu. Tudi odškodnini za strah in skaženost sta prenizko odmerjeni.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1977).

Revizija je delno utemeljena.

Sodišče druge stopnje je pri presoji obsega škode iz naslova duševnih bolečin ob zmanjšanju življenjskih aktivnosti posvetilo pozornost predvsem zmanjšani sposobnosti tožnika za opravljanje raznih rekreativnih dejavnosti, kar je dodatno relativiziralo z ugotovitvijo, da gre v tem obsegu tudi za normalno posledico staranja. Vendar pa opisane prikrajšave predstavljajo le del celotne škode. Iz dejanskih ugotovitev namreč sledi, da je zaradi posledic poškodbe tožnik bil premeščen na drugo delo. To pa pomeni, da po eni strani prejšnjega dinamičnega dela ni več sposoben opravljati, po drugi strani pa novo delo zaradi omejene gibljivosti desnega stopala opravlja z večjim naporom, kar mu povzroča duševne bolečine.

Zmanjšana sposobnost se odraža tudi v vsakdanjem življenju ob hoji (šepavost), stoji, vožnji avta, dvigovanju bremen in drugih opravilih, ki so povezana z obremenjevanjem stopala. Opisane okoliščine uvrščajo navedeno tožnikovo škodo že med znatne škode, to pa pomeni, da v izpodbijani sodbi odmerjena odškodnina v znesku 1,500.000,00 SIT ni pravična denarna odškodnina v skladu z določbama 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Revizijsko sodišče je zaradi tega v tem obsegu (prvi odstavek 395. člena ZPP) sodbo sodišča druge stopnje spremenilo in odškodnino zaradi duševnih bolečin ob zmanjšanju življenjskih aktivnosti od zneska 1,500.000,00 SIT zvišalo na znesek 2,000.000,00 SIT. Tako zvišana odškodnina je primerljiva tudi z drugimi podobnimi primeri v sodni praksi.

V ostalem delu pa revizija ni utemeljena. Ob samem dogodku tožnik ni doživel strahu, kasnejši strah za izid zdravljenja pa je po nekajdnevni intenzivnosti popuščal. Odškodnina iz tega naslova v znesku 200.000,00 SIT je primerna tudi ob upoštevanju podobnih primerov, ki so jih obravnavala sodišča. Objektivni elementi skaženosti, zaradi katere tožnik duševno trpi, so predvsem v šepajoči hoji, dodatno pa tudi v obstoju 8 cm dolge brazgotine na hrbtišču stopala desne noge z nošenjem ortopedskih čevljev. Glede brazgotine je v izpodbijani sodbi ugotovljeno, da je vidna le zelo kratko obdobje v letu, saj je običajno zakrita z nogavicami. Revizijsko ta del razlogov izpodbijane sodbe ni izpodbijan, saj se graja nanaša le na ugotovitev o obsegu škode iz tega naslova zaradi šepajoče hoje. Gotovo je, da šepajoča hoja vzbuja pozornost okolice, kar subjektivno tožniku povzroča duševno trpljenje, vendar pa je odškodnina, dosojena iz tega naslova v znesku 300.000,00 SIT tudi po mnenju revizijskega sodišča primerna in je ni mogoče zviševati. Neutemeljeno revizijo je bilo treba v navedenem obsegu zavrniti (393. člen ZPP).

Sprememba sodbe sodišča druge stopnje pa ni narekovala odločitve o spremembi izreka o pravdnih stroških, nastalih med postopkom pri nižjih sodiščih. Revizijska korekcija dosojene odškodnine z zneskom 500.000,00 SIT ni opazno vplivala na tožnikov celoten uspeh v pravdi, zaradi česar obvelja stroškovni izrek, ki ga je tako glede nastalih stroškov na prvi stopnji, kot tudi glede stroškov, ki so nastali zaradi pritožbe, ugotovilo sodišče druge stopnje. Revizijski uspeh tožnika pa je po oceni približno enotretjinski, zaradi česar mora tožena stranka tožniku povrniti njegove revizijske stroške v višini 1/3 od zneska 79.534,00 SIT, kar predstavlja znesek 26.511,00 SIT (166. člen v zvezi s 154. členom ZPP). Višina revizijskih stroškov je odmerjena v skladu z določili odvetniške tarife.