Jedro

Merilo za presojo upravičenosti za preložitev naroka so tiste okoliščine, ki bi prišle v poštev kot upravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema te odločbe povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 451,89 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo: - sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 50819/2013 z dne 10. 4. 2013 razveljavilo v prvem odstavku izreka glede plačila 281,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2013, plačila 83,30 EUR in plačila zamudnih obresti od glavnice 5.525,45 EUR od 9. 4. 2013 do 31. 5. 2013 ter postopek v tem delu ustavilo (I. točka izreka), - sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 50819/2013 z dne 10. 4. 2013 obdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka v delu, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo 5.442,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2013 dalje do plačila (II. točka izreka) in - toženi stranki naložilo v plačilo 1.004,55 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo, tj. zoper II. in III. točko izreka, se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je prvi narok za glavno obravnavo 11. 2. 2015 opravilo v nenavzočnosti zakonitega zastopnika tožene stranke, ki je pred narokom predlagal njegovo preložitev. V sodbi je obrazložilo razloge, zakaj naroka ni preložilo. Iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da (i) je tožena stranka šest dni pred narokom posredovala sodišču predlog za preložitev naroka; (ii) sodišče predloga ni sprejelo, saj je pred tem narok že štirikrat preložilo na njeno prošnjo, in je o tem toženo stranko tudi obvestilo; (iii) zakoniti zastopnik tožene stranke je za predviden zdravstveni poseg na dan naroka vedel že vsaj od 14. 1. 2015, ko je bil izdan načrt zdravljenja; (iv) odločba ZZZS o začasni nezmožnost za delo zaradi bolezni do 22. 2. 2015 je bila izdana 27. 1. 2015. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da ji zaradi zavrnjene prošnje za preložitev naroka ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Prav tako sodišče samo ne bi smelo presojati zdravstvenih dokazov, ampak bi moralo angažirati izvedenca medicinske stroke.

6. Po prvem odstavku 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Merilo za presojo upravičenosti za preložitev naroka so tiste okoliščine, ki bi prišle v poštev kot upravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP.(1) Sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka, pa zaradi tega izgubi pravico opraviti kakšno pravno dejanje (prvi odstavek 116. člena ZPP). Sodna praksa in pravna teorija sta izoblikovali stališče, da upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko predstavlja vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje, ob tem, da ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če ga je mogoče pripisati naključju, ki se je pripetilo stranki. Vrnitev v prejšnje stanje je utemeljena le, če zamuda izvira iz dogodka, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti (pogoj nekrivde) ni mogla niti predvideti niti preprečiti.(2) Kadar stranke ne zastopa odvetnik, čigar skrbnost ravnanja se presoja po objektivnih merilih (skrbnost dobrega strokovnjaka - odvetnika), se upravičljivost vzroka meri po subjektivnem merilu, po katerem se ocenjuje lastnosti stranke, da bi preprečila zamudo.

7. Subjektivno merilo nekrivde za zamudo je treba tolmačiti strožje, ko gre za pravno osebo kot stranko postopka. Poslovodstvo gospodarske družbe mora pri vodenju poslov družbe ravnati v skladu s standardom profesionalne skrbnosti.(3) Ker gre takrat, ko pravne osebe nastopajo v gospodarskih sporih, za varstvo njihovih premoženjskih pravic (prim. 1. člen ZPP), nedvomno tak standard velja tudi za njihovo procesno delovanje. V skladu s tem morajo ustrezno (pravočasno) poskrbeti za ustrezno zastopanje.

8. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da toženi stranki ni uspelo dokazati nepredvidljivosti okoliščin, ki bi utemeljevale preložitev naroka. Tožena stranka je namreč za svojo zadržanost na dan opravljenega naroka vedela že nekaj tednov prej, prav tako pa je bila seznanjena z odločbo ZZZS o nezmožnosti za delo do 22. 2. 2015. Te okoliščine niso bile nepredvidljive in tudi ne neodvrnljive. Tožena stranka bi namreč lahko z angažiranjem pooblaščenca poskrbela za pristop na narok, kolikor je želela, da se opravi v njeni navzočnosti. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje samo ocenjevalo zdravstveno dokumentacijo, kar bi moglo storiti le s pomočjo izvedenca zdravniške stroke. Upravičenost razlogov za prelaganje narokov, torej ocenjevanje, ali so bili v konkretnem primeru podane nepredvidljive in neodvrnljive okoliščine, s čimer bi bil izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 115. člena ZPP, je nedvomno v pristojnosti sodišča. Sodišče ni le pooblaščeno, ampak je dolžno presojati, ali so podane okoliščine, ki narekujejo preložitev naroka, pri čemer v skladu s splošnim vodilom (načelo ekonomičnosti iz prvega odstavka 11. člena ZPP) prelaganju narokov ne sme biti naklonjeno.(4)

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških tožene stranke je odpadel, ker teh stroškov ni priglasila.

11. Izrek o pritožbenih stroških tožeče stranke temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni. Zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 350,40 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT), 20,00 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002 ZOdvT) in 22% DDV, kar skupaj znaša 451,89 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

Op. št. (1): A. Galič v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2005, prva knjiga, str. 469-470. Op. št. (2): A. Galič v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2005, prva knjiga, str. 478. Op. št. (3): Ne glede na različnost besedila prvega odstavka 263. člena ZGD-1 (skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika) in drugega odstavka 28. člena ZFPPIPP (profesionalna skrbnost), je vsebinsko merilo vselej enako: položaj članov poslovodstva kot profesionalne osebe jim nalaga, da pri vodenju poslov družbe ne ravnajo po merilu običajne (neprofesionalne) skrbnosti, tj. skrbnosti ravnanja razumnega človeka, temveč je merilo strožje, saj morajo organi poskrbeti, da ravnajo v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. O vsebinski izenačenosti meril 263. člena ZGD-1 in 28. člena ZFPPIPP gl. N. Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) - Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 48. Op. št. (4): Prim. VS RS sklep II Ips 334/2007.