U-I-8/98

4. 11. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ivana Volariča iz Šempasa na seji dne 4. novembra 1999

s k l e n i l o:

Pobuda Ivana Volariča za oceno ustavnosti 112. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78, 41/87, 32/89 in 8/90 ter Uradni list RS, št. 12/92, 58/93 in 71/94) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik predlaga presojo skladnosti z Ustavo 112. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju: ZIKS).

Smiselno pa iz njegove vloge in priloženih listin izhaja, da se ne strinja z načinom uporabe oziroma razlage te določbe v njegovem primeru.

2.Na podlagi 112. člena ZIKS določi Vlada delovna mesta v Ministrstvu za pravosodje, Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, na katerih so delavci, ki ta dela opravljajo, v pravicah iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter drugih posebnih pravicah iz dela, izenačeni s pooblaščenimi uradnimi osebami organov za notranje zadeve (uporabljena je sedanja terminologija, kot jo uporablja zadnja Uredba Vlade, Uradni list RS, št. 50/98). Zakonska določba na eni strani pooblašča Vlado za izdajo podzakonskega akta (predpisa), na drugi strani pa pove, da imajo delavci na nekaterih delovnih mestih v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij določene pravice iz dela enake kot pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve.

3.Pobudnik tega, kar 112. člen ZIKS določa, dejansko ne izpodbija. V njegovem primeru je šlo za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja v obdobju od 1987 do 1995, ko je bil invalidsko upokojen. Zavod (prej Skupnost) za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je zavračal priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi svoje razlage 112. člena ZIKS: ta naj bi pomenil izenačenje ne samo glede pravic in njihovega obsega, ampak tudi glede postopka za njihovo priznanje in glede organov, ki ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za njihovo priznanje. Tudi delovno zmožnost pritožnika naj bi po tem stališču Zavoda morala oceniti zdravstvena komisija pri Ministrstvu za notranje zadeve po 103. členu Zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80 in naslednji - ZNZ; ta zakon ne velja več, ima pa enako določbo sedaj veljavni 88. člen Zakona o policiji, Uradni list RS, št. 49/98 - ZPol).

4.Ustavno sodišče ni pristojno za razlago zakona oziroma presojo morebitnih neskladnosti med dvema zakonoma. Zakonitost in pravilnost odločitev upravnih organov (oziroma zakonitost in pravilnost dokončnih upravnih aktov) presojajo sodišča v ustreznem sodnem postopku. Za sodno varstvo pravic iz invalidskega zavarovanja je bilo pristojno posebno sodišče združenega dela, sedaj Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Kolikor je pobudnik menil, da je Zavod (Skupnost) pri obravnavi njegove zahteve za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zmotno uporabil zakon, bi moral to uveljavljati v postopku pred pristojnim sodiščem. Če v sodnem postopku ne bi uspel in bi menil, da so mu s posamičnimi akti kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, bi lahko na Ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo (50. in 51. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS).

5.Ker za odločanje v tej zadevi ni izpolnjen pogoj iz 21. člena ZUstS, je bilo pobudo treba zavreči. Glede navedb pobudnika, da naj bi bil zaradi zatrjevane napačne uporabe zakona upravičen do odškodnine zaradi poslabšanja zdravja, pa je pojasniti, da odškodnino lahko uveljavlja po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti. Odškodnino lahko zahteva od tistega, ki naj bi mu škodo povzročil, pred pristojnim rednim sodiščem in ne pred Ustavnim sodiščem.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 21. v zvezi s 25. členom ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen