Jedro

Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo na podlagi 207. člena ZD razpisati narok, na katerem bi moralo obravnavati vsa sporna vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino in na omejitev dedovanja.

Pritožnica utemeljeno še navaja, da je obstajala možnost sklenitve dogovora ne le z dedičem, marveč tudi z Občino, na podlagi katerega bi lahko prepustila svoj pripadajoči delež občini ter da bi se lahko odpovedala pravici do povračila te pomoči na podlagi 129. člena ZD, ki določa, da se Republika Slovenija lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci sami potrebni pomoči. Okoliščina, da je dediču B. B. odvzeta poslovna sposobnost še dodatno potrjuje te pritožbene navedbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu v II., III. in IV. tč. izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče je s sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino spadajo nepremičnine del stavbe ID znak 0000-000-25, last zapustnika do ½, parcela ID znak 0001 382, last zapustnika do 1/144, parcela ID znak 0001 389/1 last zapustnika do 1/144,1 denarna sredstva na osebnem računu pri Banki d. d. v višini 710,77 EUR (I/1), da je Občina X. priglasila terjatev do zapuščine v višini 1.359,14 EUR, da dedič terjatvi v priglašeni višini ni nasprotoval (I/2), da je bil zapustnik samski in oče treh otrok - A. A., B. A. in C. A. (I/3), da zapustnik oporoke ni naredil, zato sledi zakonito dedovanje in so deleži vsakega zakonitega dediča 1/3 od celotne zapuščine (I/4), da sta se dediča A. A. in C. A. odpovedala dedovanju po zapustniku (I/5), da se je dedič B. A. po skrbniku odpovedal dedovanju, njegove dedne izjave pa CSD ni odobril (I/6), da je vrednost zapuščine 42.952,00 EUR (I/7), da je Občina X. predlagala omejitev dedovanja po 128. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v višini 1.511,07 EUR, dedič B. A. pa omejitvi dedovanja v korist Občine X. v predlagani višini ni nasprotoval, da je to pravico Občini X. priznala Republika Slovenija (I/8), da je Republika Slovenija predlagala omejitev dedovanja po 128. členu ZD zaradi izplačil denarne socialne pomoči v višini 14.287,76 EUR, da dedič B. A. in Občina X. omejitvi dedovanja nista nasprotovali (I/9), da se dedovanje po zapustniku omeji do višine pogrebnih stroškov, ki jih je zanj plačala Občina X. v višini 1.511,07 EUR in se premoženje zapustnika nepremičnine in denarna sredstva v deležu 352/1000 postanejo last Občine X. in se po pravnomočnosti tega sklepa prenesejo na Občino X. (II/1), da se dedovanje po zapustniku omeji do višine prejete denarne socialne pomoči, ki jo je zanj plačala Republika Slovenija v višini 14.287,76 EUR in se premoženje zapustnika – nepremičnine in denarna sredstva v deležu 333/1000 postanejo last Republike Slovenije in se po pravnomočnosti tega sklepa prenesejo na Republiko Slovenijo (II/2), da je dedič iz naslova zakonitega dedovanja B. A., ki mu pripada 315/1000 celotne zapuščine (III), da se odredi, da se bo po pravnomočnosti tega sklepa vložil v zemljiško knjigo predlog za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah za B. A. v deležu 315/1000, Občino X. v deležu 352/1000 in Republiko Slovenijo v deležu 333/1000 (IV/1), da se Banki d. d. naroča, da po pravnomočnosti tega sklepa izplača vsa denarna sredstva in sicer B. A. v deležu 315/1000, Občini X. v deležu 352/1000 in Republiki Sloveniji v deležu 333/1000 (V/2).

**Povzetek pritožbenih navedb**

2. Pritožnica vlaga pritožbo zoper II., III. in IV. tč. izreka ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in v tem delu sklep o dedovanju razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Sodišče prve stopnje je v sklepu o dedovanju odločilo, da se na podlagi 128. člena ZD v korist pritožnice omeji dedovanje na vseh nepremičninah in hkrati odredilo ustrezno vknjižbo lastninske pravice v korist pritožnice na teh nepremičninah. Sodišče ni upoštevalo, da je pritožnica že v pripravljalni vlogi z dne 2. 6. 2021 navedla, da v primeru, da do sklenitve dogovora z dediči ne bo prišlo, sicer vztraja pri svojem predlogu za omejitev dedovanja, predlaga pa, da se omejitev izvede na denarnih sredstvih, ki so predmet zapuščine in na nepremičnini ID znak 0000-000-25, ne pa na preostalem nepremičnem premoženju, ki sodi v zapuščino, ter da se v tem primeru odpoveduje pravici uveljavljati omejitev dedovanja na solastniškem deležu nepremičnin - ID znak 0001 382 in ID znak 0001 389/1. Tak predlog je dala iz razloga, ker bi bila delitev že tako majhnega solastniškega deleža neracionalna, obenem pa bi pritožnici skupno lastništvo na teh nepremičninah predstavljalo nesorazmerno breme.

4. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da v zapuščinskem postopku ni bil priložen ustrezen dogovor med udeleženci, zato je sodišče na podlagi 128. člena ZD omejitev dedovanja izvedlo na celotnem premoženju zapustnika, ne pa le na delu. V zvezi s temi navedbami pritožnica pojasnjuje, da jo sodišče ni seznanilo z okoliščinami povezanimi s statusom dediča B. A., ki se je želel odpovedati dedovanju v korist svojega strica. Sodišče je šele na zapuščinski obravnavi zavzelo stališče, da dedna izjava ni bila dana skladno z zakonom. Iz odločbe CSD, ki je bila pritožnici posredovana skupaj z izpodbijanim sklepom, je dedičev skrbnik po zapuščinski obravnavi na sodišče naslovil izjavo o odpovedi dedovanju, sodišče pa je pristojni CSD pozvalo k izdaji odločbe, s katero bi skrbniku dovolilo, da se v imenu dediča dedovanju odpove. CSD je odločil, da se izjava o odpovedi dedovanju v zapuščinskem postopku ne odobri. Ker je sodišče postopalo na tak način med udeleženci zapuščinskega postopka ni moglo priti do sklenitve ustreznega sporazuma, četudi je bila pritožnica vseskozi zainteresirana zanj in je bila pripravljena skleniti dogovor, da bi se omogočila racionalna in ekonomsko upravičena delitev zapuščine. Omejitev dedovanja bi se uredila tudi s sklenitvijo dogovora z Občino X. Sodišče bi moralo razpisati narok, na katerem bi se obravnavala vsa ta sporna vprašanja, udeležencem pa bi bila na ta način dana možnost, da se izjavijo o vseh teh relevantnih dejstvih. Glede na izraženo voljo udeležencev je bilo za pričakovati, da bo med njimi sklenjen sporazum.

5. Sodišče ni upoštevalo določbe 129. člena ZD, ki določa, da se lahko Republika Slovenija odpove pravici do povračila te pomoči. Republika Slovenija se lahko odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci sami potrebni pomoči. Pritožnica v konkretnem primeru, glede na to, da ji niti ni bilo dokončno znano, kdo je dedič po zapustniku, ni imela realnih možnosti, da bi se glede teh dejstev v postopku opredelila. Republika Slovenija bi se lahko odpovedala pravici do povračila pomoči tudi v primeru, če bi premoženje, ki bi postalo njena last, zanjo predstavljalo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške. Za primer, če ne bi prišlo do sklenitve dogovora z dediči, bi se Republika Slovenija deloma odpovedala uveljavljanju omejitve dedovanja na solastniškem deležu nepremičnin ID znak 0001 382 in ID znak 0001 389/1, česar pa sodišče ni upoštevalo.

6. Zmotno je stališče sodišča, da določba 128. člena ZD določa omejitev dedovanja le na celotni zapuščini. Ta določba ne določa, da se omejitev izvede na delu zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči. V kolikor bi veljala razlaga zakonskih določb, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, bi to v praksi pomenilo nepotrebno drobljenje solastninskih deležev na nepremičninah, kar bi onemogočalo racionalno gospodarjenje in bi pogosto predstavljalo zgolj stroškovno in upravljavsko breme pritožnice. Tožnica in občina, kot upravičenki do omejitve dedovanja, sta v drugačnem položaju kot dediči, ki jim zakon, v primeru, da ni sklenjen dedni dogovor namenja ustrezne deleže na zapuščini. Pri dedičih zakon govori o dednih deležih, pri omejitvi dedovanja, kot je že navedeno pa zakon govori o "delu zapustnikovega premoženja".

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

7. Pritožba je utemeljena.

8. Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo na podlagi 207. člena ZD razpisati narok, na katerem bi moralo obravnavati vsa sporna vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino in na omejitev dedovanja. Glede na potek postopka se izkažejo kot utemeljene pritožbene navedbe, da je pritožnica skozi celotni postopek izkazovala interes do sklenitve dednega dogovora, da je v tej smeri aktivno delovala, da se je šele na zapuščinski obravnavi postavilo vprašanje veljavnosti dedne izjave o odpovedi dedovanju, ki jo je dal skrbnik dediča B. A., da je sodišče prve stopnje šele po zapuščinski obravnavi prejelo odločbo CSD, s katero CSD ni odobril izjave o odpovedi dedovanja, to odločbo pa je pritožnica prejela šele s sklepom o dedovanju, kar je onemogočilo sklenitev dogovora, za katerega se je ves čas postopka aktivno zavzemala. Pritožnica utemeljeno še navaja, da je obstajala možnost sklenitve dogovora ne le z dedičem, marveč tudi z Občino X., na podlagi katerega bi lahko prepustila svoj pripadajoči delež občini ter da bi se lahko odpovedala pravici do povračila te pomoči na podlagi 129. člena ZD, ki določa, da se Republika Slovenija lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci sami potrebni pomoči. Okoliščina, da je dediču B. A. odvzeta poslovna sposobnost še dodatno potrjuje te pritožbene navedbe.

9. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep o dedovanju v izpodbijanem delu razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

1 V nadaljevanju nepremičnine.