Jedro

Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti, saj lahko tožeča stranka svoje terjatve uspešno vtožuje tudi brez izstavljenega računa. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.

Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na svoje navedbe v dopisih, ki ju je priložila ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj dokazi ne morejo nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage. V pritožbi povzete navedbe iz teh dopisov pa predstavljajo nedopustne pritožbene novote

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da mora v 8 dneh od prejema sodbe tožeči stranki plačati 3.882,85 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene izvršilne stroške v višini 44,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2018 dalje do plačila ter pravdne stroške v znesku 181,00 EUR, v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, pravočasno pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, vendar ta na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP)). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Iz podatkov spisa je razvidno, da je po razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter odstopu zadeve v obravnavanje v pravdnem postopku Okrožnemu sodišču v Ljubljani, tožeča stranka s pripravljalno vlogo z dne 24. 9. 2018 (red. št. 8 spisa) tožbo dopolnila. Sodišče prve stopnje je s pozivom z dne 3. 10. 2018 (red. št. 9 spisa) toženo stranko pozvalo, naj v roku osmih dni vloži obrazloženo pripravljalno vlogo v dveh izvodih (s katero bo odgovorila na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke - dopolnitev tožbe) in da naj pri tem navede vsa dejstva in ponudi vse dokaze, omenjeni poziv pa je vseboval tudi ostala standardizirana opozorila v zvezi s postopkom v gospodarskih sporih majhne vrednosti. Hkrati s pozivom ji je bila vročena tudi dopolnitev tožbe (vročilnica pripeta k red. št. 9 spisa). Tožena stranka na omenjeni poziv sodišča ni odgovorila.

7. V drugem odstavku 214. člena ZPP je določeno, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Neprerekane so tako ostale navedbe tožeče stranke, da je na podlagi sklenjenega dogovora in naročil tožene stranke slednji dobavila pločevino AL. 0,70x1000EN AW1050, v zvezi s čimer je toženi stranki izdala vtoževane račune (računi št. RA-100-03867-17, RA-100-04508-17, RA-100-04413-17, RA-100-04568-17 in RA-100-04872-17 v prilogah A1, A5, A10, A14 in A17 spisa), ki jih ta ni plačala, nadalje, da je tožena stranka zadevno blago prejela, prevzela in podpisala vse vtoževanim računom priložene dobavnice (priloge A2, A3, A6, A12, A15 in A18 spisa), ter da prejetega blaga ni nikoli reklamirala, pri čemer je tožeči stranki tudi obljubila plačilo vtoževanih računov. Sodišče prve stopnje je zato ta dejstva pravilno štelo za priznana ter sledilo dopolnitvi tožbe, ki je vsebovala utemeljitev zahtevka in ustrezne dokaze.

8. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje (na katero je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP vezano) ter ob pravilni uporabi materialnega prava (členi 435 do 527 Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ)) je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo kot nerelevantne toženkine ugovorne navedbe, da je zadevne račune zavrnila, ker na dobavnicah naj ne bi bila čitljivo napisana imena oseb, ki so prevzele blago, ter da je tožnico z dopisom z dne 7. 10. 2017 opozorila, da morajo biti na vseh računih vpisani številka in datum naročila ter kdo od zaposlenih pri toženki je blago prevzel. Tožena stranka namreč niti ni zatrjevala, da blaga po vtoževanih računih ni prejela.1 Prav tako pa številka in datum naročila ter podatki o tem, kdo konkretno od zaposlenih pri kupcu (toženi stranki) je blago prevzel, niso predpisane sestavine računa.2 Na tem mestu velja še izpostaviti, da račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti, saj lahko tožeča stranka svoje terjatve uspešno vtožuje tudi brez izstavljenega računa. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.3 Ta pa je glede na zgoraj povzeto dejansko stanje ter določbe OZ o prodajni pogodbi tudi po presoji pritožbenega sodišča nedvomno podan. Ker nadalje tožena stranka tudi ni ugovarjala višini vtoževanega zneska in zapadlosti zadevnih terjatev, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku pravilno v celoti ugodilo.

9. Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na svoje navedbe v dopisih z dne 7. 10. 2017 (list. št. 11 in 12 spisa), ki ju je priložila ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj dokazi ne morejo nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage.4 V pritožbi povzete navedbe iz teh dopisov pa predstavljajo nedopustne pritožbene novote, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj tožena stranka v pritožbi ni pojasnila, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji (prvi odstavek 337. člena ZPP). Nedopustno pritožbeno novoto pa predstavlja tudi šele v pritožbi podan dokazni predlog toženke za zaslišanje njenega zakonitega zastopnika.

10. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

1 Da je tožena stranka zadevno blago prejela in prevzela, po presoji sodišča prve stopnje izhaja tudi iz samih zadevnih dobavnic (tč. 11 obrazložitve izpodbijane sodbe), izpodbijanje dokazne ocene oziroma dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa (kot že pojasnjeno) v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). 2 Npr. 82. člen Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami, ZDDV-1). 3 Npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 82/2013 z dne 26. 2. 2014 in opr. št. I Cp 341/2011 z dne 11. 7. 2011 ter sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1029/2012 z dne 15. 1. 2014. 4 Npr. sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 354/2017 z dne 19. 7. 2018, opr. št. II Cpg 622/2013 z dne 4. 9. 2014, opr. št. I Cpg 1449/2010 z dne 11. 1. 2011 in opr. št. I Cpg 293/2004 z dne 9. 6. 2005.