Jedro

Iz obrazložitve predloga za dopustitev revizije izhaja, da gre v bistvu za revizijo, kar pa ne more biti predmet tega postopka.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o ukinitvi višje plače z dne 3. 4. 2006 in za izplačilo razlike v plači, sodišče druge stopnje pa je to odločitev potrdilo, ker je ugotovilo, da je tožnik prejemal dodatek k plači zaradi opravljanja dodatnih nalog – vpeljave sistema kakovosti ISO 9001 – dokler je te dodatne naloge opravljal. Ko teh nalog ni več opravljal, je tožena stranka utemeljeno prenehala z izplačevanjem.

2. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožnik navaja, da je sklep tožene stranke o prenehanju izplačevanja višje plače nezakonit, ker ni obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti, zato mu je bilo onemogočeno uveljavljanje pravic v postopku pred sodiščem in mu je bila kršena pravica iz 22. člena Ustave RS. Niti sodba sodišča druge stopnje niti sodba sodišča prve stopnje se ne opredelita do očitka, da sklep ne more veljati za nazaj. Že določitev višje plače s sklepom in ne s spremembo pogodbe o zaposlitvi po mnenju predlagatelja predstavlja nezakonitost in zato je nezakonit tudi poseg v pravice, ki jih je s sklepom dobil. Predlaga dopustitev revizije.

3. Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v četrtem odstavku 367. b člena nalaga stranki (strogo) obveznost, da predlog za dopustitev revizije ustrezno utemelji. Natančno in konkretno mora navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

4. Predlog tožnika zahtevane vsebine nima. Iz obrazložitve predloga izhaja, da gre v bistvu za revizijo, kar pa ne more biti predmet tega postopka, saj revizija ni dovoljena že po zakonu. O njeni dopustitvi mora Vrhovno sodišče šele odločiti, pri čemer ne presoja (vnaprej) utemeljenosti revizijskih razlogov, temveč utemeljenost razlogov za dopustitev revizije, ki jih za to predpisuje ZPP. Te mora navesti in obrazložiti predlagatelj in jih sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti.

5. Ker glede na navedeno tožnik ni ravnal po četrtem odstavku 367. b člena ZPP, je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP).