Jedro

Pritožbena navedba, da je bila 8. 4. 2017 sobota (in s tem povezano sklicevanje na določbo 111. člena ZPP), je ob tem, ko je pritožbeni rok iztekel že dan poprej, ki je bil dan, ko sodišče dela, brezpredmetna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ponovno zavrglo toženčevo pritožbo zoper sklep z 28. 2. 2017, s katerim je zavrglo njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je pritožba prepozna.

2. Zoper tak sklep se pritožuje toženec. Ker je bila 8. 4. 2017 sobota, meni, da je oddaja pritožbe 10. 4. 2017 povsem v zakonitem roku. Pritožnik še dodaja, da sodišče ne pojasni, ali je prišlo do kršitve procesnega prava, ko mu je z isto kuverto poslala dva sklepa, ki imata različen pritožbeni rok. Toženec naproša za pojasnilo, ali je zdaj oproščen plačila sodne takse in predlaga vrnitev v prejšnje stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odgovor na vprašanje, ali je toženčeva pritožba zoper sklep z 28. 2. 2017 pravočasna, je odvisen od dejanske ugotovitve, kdaj je bilo tožencu v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti1. Pritožnik narobe razume razloge sklepa I Cp 703/2018 z 28. 3. 2018, ko v pritožbi meni, da je višje sodišče “sodišču prve stopnje naročilo, da ima pritožnik prav“. Njegove pritožbe so bile ob prejšnjem odločanju uspešne, ker je bila obrazložitev sodišča prve stopnje o odločilni dejanski okoliščini nejasna.2 Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da je bila tožencu odvzeta pravica do učinkovite pritožbe, sklepe razveljavilo, sodišču prve stopnje pa naložilo, naj (ponovno) opravi postopek s pritožbo zoper sklep z 28. 2. 2017, nato pa pritožbo, če bo ugotovilo, da je pravočasna, predloži v reševanje višjemu sodišču, če bo ugotovilo, da ni, pa svojo odločitev obrazloži tako, da jo bo mogoče preizkusiti. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje to naredilo - ugotovilo je, da je pritožba prepozna in jo zato zavrglo3. Zelo jasno in pregledno je obrazložilo, kako je ugotovilo, da je prepozna. Pojasnilo je, da je vročevalec tožencu v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, 8. 3. 2017 (tej ugotovitvi pritožnik ne nasprotuje), zaradi česar je rok za dvig pisanja potekel 23. 3. 2017 (tudi tej ugotovitvi pritožnik ne nasprotuje). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se s tem dnem šteje, da je bilo pisanje vročeno4, naslednjega dne, torej 24. 3. 2017 pa je začel teči pritožbeni rok, ki je zato iztekel 7. 4. 2017 (celo tej ugotovitvi pritožnik ne nasprotuje). Pritožba, ki jo je sodišče prejelo 11. 4. 2017 (oddana pa je bila na pošto 10. 4. 2017 in to celo z navadno pošiljko), je torej prepozna, odločitev o njenem zavrženju pa zato pravilna (1. odstavek 343. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Pritožbena navedba, da je bila 8. 4. 2017 sobota (in s tem povezano sklicevanje na določbo 111. člena ZPP), je ob tem, ko je pritožbeni rok iztekel že dan poprej, ki je bil dan, ko sodišče dela, brezpredmetna.

5. To, da je sodišče z isto kuverto poslala dva sklepa, ki imata različen pritožbeni rok, ne predstavlja nikakršne kršitve določb postopka.

6. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni; razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti pa niso podani, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Od tega dne teče najprej rok 15 dni, v katerem lahko stranka dvigne pisanje. S potekom tega roka pa začne teči pritožbeni rok. 2 Sodišče prve stopnje je izdalo tri popravne sklepe, v katerih je popravljalo domnevne očitne pisne pomote. 3 Kar pomeni, da pritožnik ni bil oproščen plačila sodne takse. 4 Prav to stališče je zavzeto v načelnem pravnem mnenju občne seje VSS, na katerega se sklicuje pritožnik, pa tudi v odločbi na katero se sklicuje (in številnih drugih).