Jedro

V konkretnem primeru je upraviteljica predlagala odložitev preizkusa terjatev, sodišče prve stopnje pa je njen predlog z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Tudi v tem primeru ne gre za odločitev, ki bi bila predvidena po določbah ZFPPIPP, posledično ta zakon tudi ne more določati, da se zoper tak sklep lahko pritoži upravitelj. Upraviteljičina pritožba bi bila kljub temu dovoljena, če bi imel sklep neposredni učinek na njene pravice in dolžnosti. Pri odločitvi, da pritožba upraviteljice ni dovoljena, je v konkretnem primeru odločilno, da izpodbijani sklep sam po sebi tudi nima nobenih učinkov v razmerju do stečajne upraviteljice.V kolikor se stališče sodišča razlikuje od stališča upraviteljice glede vprašanja, kdaj naj se opravi preizkus terjatev (glede na okoliščine, da dolžnica nima nobenega premoženja), bo sodišče tisto, ki bo dalo upraviteljici z odredbo navodilo, da naj se o prijavljenih terjatvah izjavi.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Upraviteljica se je pritožila zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njen predlog za odložitev preizkusa terjatve.

2. Pritožba upraviteljice ni dovoljena.

3. Upravitelj je organ postopka, ki ga imenuje sodišče s sklepom o začetku postopka zaradi insolventnosti (1. odstavek 116. člena ZFPPIP). V postopku insolventnosti ima procesno legitimacijo za vložitev pritožbe samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (2. odstavek 126. člena ZFPPIPP).

4. V postopku osebnega stečaja se uporabljajo skupna pravila o postopkih zaradi insolventnosti in tista pravila o stečajnem postopku nad pravno osebo, ki so določena v 383. členu ZFPPIPP. Upravitelj ima v postopku insolventnosti nalogo, da se v določenem roku izjavi o prijavljenih terjatvah upnikov. Sodišče lahko pod pogoji iz 2. odstavka 61. člena ZFPPIPP upravitelju s sklepom podaljša rok za izjavo o preizkusu terjatev.

5. Preizkus terjatev je skup procesnih dejanj upravitelja in strank insolvenčnega postopka, na podlagi katerega izda sodišče sklep o preizkusu terjatev. Zakon v delu, v katerem ureja pravila v stečajnem postopku nad pravno osebo in ki se smiselno uporablja v postopku osebnega stečaja določa, da se preizkus terjatev ne opravi v primeru končanja stečajnega postopka brez razdelitve upnikom (primerjaj z določbo 5. odstavka 378. člena ZFPPIPP). V takih primerih se posledično upravitelj o prijavljenih terjatvah upnikov ne izjavi. Gre za zakonsko posledico, o kateri sodišče ne odloča s posebnim sklepom (ne izda sklepa, da se preizkus terjatve ne opravi).

6. V konkretnem primeru je upraviteljica predlagala odložitev preizkusa terjatev, sodišče prve stopnje pa je njen predlog z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Tudi v tem primeru ne gre za odločitev, ki bi bila predvidena po določbah ZFPPIPP, posledično ta zakon tudi ne more določati, da se zoper tak sklep lahko pritoži upravitelj. Upraviteljičina pritožba bi bila kljub temu dovoljena, če bi imel sklep neposredni učinek na njene pravice in dolžnosti. Pri odločitvi, da pritožba upraviteljice ni dovoljena, je v konkretnem primeru odločilno, da izpodbijani sklep sam po sebi tudi nima nobenih učinkov v razmerju do stečajne upraviteljice. V kolikor pa se stališče sodišča razlikuje od stališča upraviteljice glede vprašanja, kdaj naj se opravi preizkus terjatev (glede na okoliščine, da dolžnica nima nobenega premoženja), bo sodišče tisto, ki bo dalo upraviteljici z odredbo navodilo, da naj se o prijavljenih terjatvah izjavi (glej 2. odstavek 124. člena ZFPPIPP).

7. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje nedovoljeno pritožbo upraviteljice zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).