5. 1. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Viljema (Vilija) Kovačiča, Ljubljana, in Tomaža Ogrina, Ljubljana, na seji 5. januarja 2023

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) se zavrne.

2.Ustavna pritožba, kolikor se nanaša na pritožnika Vilijema (Vilija) Kovačiča, zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1610/2019 z dne 26. 8. 2022 se ne sprejme.

3.Ustavna pritožba, kolikor se nanaša na pritožnika Tomaža Ogrina, zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1610/2019 z dne 26. 8. 2022 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata Zakon o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV). Navajata, da ZLV ne vsebuje določbe, da mora Upravno sodišče izvesti javno in ustno obravnavo v primeru volilnega spora, zaradi česar je v neskladju s 1., 22., 23., 24., 25. in 43. členom Ustave. Šlo naj bi za protiustavno pravno praznino.

2.Pobudnika vlagata tudi ustavno pritožbo. Izpodbijata sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče po odločbi Ustavnega sodišča št. Up-135/19, U-I-37/19 z dne 5. 6. 2019 (Uradni list RS, št. 45/19, in OdlUS XXIV, 7), s katero je bila sodba Upravnega sodišča št. I U 2590/2018 z dne 25. 1. 2019 v delu, ki se nanaša na volitve članov Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL) razveljavljena in v tem delu vrnjena Upravnemu sodišču v novo odločanje, odločilo enako in zavrnilo pritožbo pritožnika Vilijema (Vilija) Kovačiča zoper odločbo Mestne volilne komisije MOL, s katero je ta zavrnila pritožbo po 100. členu ZLV zaradi domnevnih nepravilnosti na volitvah članov Mestnega sveta MOL leta 2018.

3.Pritožnika zatrjujeta kršitev pravic do izvajanja dokazov, do poštenega sojenja in nepristranskega sodnika (22., 23. in 25. člen Ustave). Nasprotujeta stališču, da ugotovljena nepravilnost v zvezi s financiranjem volilne propagande v glasilu "Ljubljana" ni bistveno vplivala na volilni izid. Ker sodišče ni dopustilo razširitve obtožnice in izvedbe pravilno predlaganih dokazov, naj bi prav tako kršilo njune ustavne pravice. Javnost obravnave naj bi bila kljub zahtevi pritožnikov po avdio-vizualni povezavi občinstva s sodno dvorano in ob zagotovljenih tehničnih pogojih načrtno preslišana in onemogočena, zaradi česar naj bi bila kršena javnost sojenja iz 24. člena Ustave. Sodišče naj bi se opredelilo le do manjšega dela navedb pritožnikov. Zaradi takšnega postopanja naj bi bila kršena volilna pravica (43. člen Ustave). Navedene kršitve naj bi pomenile tudi kršitev 3. člena Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 6. in 10. člena EKČP.

4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, do katerih se Ustavno sodišče še ne bi opredelilo,[1] zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka). Ob tem se Ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanja, ali procesne predpostavke za obravnavo pobude izpolnjuje tudi pobudnik Tomaž Ogrin.

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe pritožnika Vilijema (Vilija) Kovačiča ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo pritožnika Tomaža Ogrina zavrglo, ker ni upravičena oseba (3. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena in šeste alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Točki 1 in 2 izreka je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Jaklič in Šorli. Točko 3 izreka je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej odločbi Ustavnega sodišča št. Up-135/19, U-I-37/19 in št. Up-676/19, U-I-7/20 z dne 4. 6. 2020 (Uradni list RS, št. 93/20, in OdlUS XXV, 14).