Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sprejetje pravne odločitve v predhodnih postopkih same po sebi ne utemeljujejo delegacije celotnega sodišča z vidika videza nepristranskosti sodišča. Izoblikovanje stališča, potrebnega za sprejem odločitve v posameznih zadevah, je namreč del izvrševanja sodne oblasti. Zato z vidika razumnega opazovalca navedeno ne more ustvariti legitimnega dvoma o nepristranskosti sodišča kot takega.
Predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrneta.
1. Višje sodišče v Ljubljani je z dopisom je z dne 5. 4. 2022 Vrhovnemu sodišču odstopilo predlog dolžnika in družbenikov dolžnika za delegacijo pristojnosti Višjega sodišča v Ljubljani v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
2. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati o drugih tehtnih razlogih za prenos krajevne pristojnosti, se uvrstijo tudi tiste, s katerimi stranka v predlogu za prenos krajevnosti pristojnosti utemeljuje dvom o videzu nepristranskosti sodnega odločanja oziroma o objektivni nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča.1
3. Razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP je predvsem v smotrnosti in ekonomičnosti postopka, ne pa morebitno napačno delo sodišča. Za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča imajo namreč udeleženci sodnih postopkov na razpolago pravna sredstva.2
4. Ker je predlagana delegacija pritožbenega sodišča, so navedbe predlagateljev o nezakonitosti (predhodnih) odločitev prvostopenjskega sodišča za odločanje o obravnavanem predlogu pravno nepomembne. Neutemeljene pa so navedbe predlagateljev, da tudi v konkretni zadevi ne bi smelo več odločati Višje sodišče v Ljubljani kot pritožbeno sodišče, ker iz naslova predhodnih odločitev predlagatelji uveljavljajo odškodninsko odgovornost Republike Slovenije za delo sodišč. Predlagatelji poudarjajo, da ne smejo soditi sodniki, ki so dolžniku povzročili škodo. Takšni očitki so usmerjeni zoper posamezne sodnike, ki so odločali v predhodnem postopku. Z njimi pa ni mogoče utemeljiti dvoma o videzu nepristranskosti sodnega odločanja oziroma o objektivni nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča. Gre za razloge, ki bi jih bilo mogoče umestiti le v okvir izločitvenih razlogov iz 6. točke 70. člena ZPP.
5. Drugih tehtnih razlogov za prenos pristojnosti za odločanje o pritožbi predlagatelji ne uspejo utemeljiti niti s sklicevanjem na dvojni položaj upnika (Republike Slovenije), ki naj bi po eni strani povzročil škodo dolžniku, po drugi strani pa vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad njim. Tako izražen dvom ne bi bil odpravljen s prenosom pristojnosti na katerokoli drugo višje sodišče v Republiki Sloveniji. Predlagatelji sami navajajo, da je bilo za odločanje o odškodninskem zahtevku dolžnika delegirano drugo pristojno sodišče (sklep Vrhovnega sodišča III R 43/2015 z dne 9. 12. 2015). Okoliščina, da je bilo predlogu za delegacijo pristojnosti v navedeni zadevi ugodeno, pa sama po sebi ni razlog, zaradi katerega stvarno pristojno sodišče ne bi smelo odločati v novem istovrstnem postopku, v kakršnem naj bi v prvem odločanju dolžniku nastala škoda. Sprejetje pravne odločitve v predhodnih postopkih same po sebi ne utemeljujejo delegacije celotnega sodišča z vidika videza nepristranskosti sodišča. Izoblikovanje stališča, potrebnega za sprejem odločitve v posameznih zadevah, je namreč del izvrševanja sodne oblasti. Zato z vidika razumnega opazovalca navedeno ne more ustvariti legitimnega dvoma o nepristranskosti sodišča kot takega.
6. Tehtni razlogi, ki bi upravičevali postopanje po 67. členu ZPP tako ne obstajajo. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo.
7. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Primerjaj odločbo US RS Up 799/13 z dne 22. 1. 2015. Določba prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku, ki jo obravnava odločba US RS, je smiselno enaka določbi67. člena ZPP. 2 Prim. sklepe VS RS III R 7/2021 z dne 13. 4. 2021, III R 14/2021 z dne 15. 6. 2021, III R 20/2021 z dne 28. 9. 2021 in idr.