Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ribiška družina se vpiše v register društev, če si je predhodno pridobila ribiški okoliš.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Sekretariata za notranje zadeve občine z dne 15.4.1992, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za vpis v register društev. V obrazložitvi navaja, da je pravilna ugotovitev organa prve stopnje, da tožeča stranka ni pridobila ribiškega okoliša. Zato ni izpolnjen pogoj za vpis v register, saj se ribiška družina vpiše v register društev tiste občine, ki je dala ribiški družini v upravljanje ribiški okoliš (39. člen zakona o sladkovodnem ribištvu).
Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da mora za prevzem ribiškega okoliša, družina najprej obstojati kot pravna oseba in ta status pridobi šele z vpisom v register društev. Šele ko pridobi status pravne osebe lahko zaprosi občino za dodelitev ribiškega okoliša v upravljanje. Občina ne more ribiški družini dodeliti v upravljanje ribiškega okoliša pred registracijo, saj ne more biti subjekt pravic in obveznosti. Postopek pridobitve ribiškega okoliša predstavlja dejanje, ki pomeni delovanje društva, z delovanjem pa društvo ne sme začeti pred registracijo. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo in samo odloči o zadevi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi gre za vpis ribiške družine v register društev občine A. Gre torej za ribiško organizacijo (6. člen zakona o sladkovodnem ribištvu, Uradni list SRS, št. 25/76 - ZSRIB), zato oba upravna organa pravilno ugotavljata, da je vpis v register društev mogoč le ob pogojih navedenega zakona. Po določbi 2. odstavka 39. člena citiranega zakona se ribiška družina vpiše v register društev tiste občine, ki je dala ribiški družini, ribiški okoliš v upravljanje. Tožeča stranka ne izpodbija odločilne dejanske ugotovitve, da ji skupščina občine A. ni dala v upravljanje ribiškega okoliša. Zato je pravilen materialnopravni zaključek obeh upravnih organov, da niso izpolnjeni pogoji za vpis v register društev. Točno je sicer, da društvo postane pravna oseba z dnem vpisa v register društev (14. člen zakona o društvih, Uradni list SRS, št. 37/74 - ZDR) in takrat sme tudi začeti z delom. Toda po oceni sodišča je potrebno ločiti aktivnosti, ki so potrebne za vpis društva, od del za katera je bilo društvo ustanovljeno. Za dan ustanovitve društva se namreč šteje dan, ko je ustanovni občni zbor sprejel sklep o ustanovitvi društva in sprejel pravila (13. člen zakona). Ko je društvo ustanovljeno, organi lahko vodijo aktivnosti, ki so potrebne za vpis v register društev, saj ob nasprotni razlagi zakona ne bi bilo mogoče nikdar društva vpisati (15. člen). Med takšne aktivnosti potrebne za vpis v register ribiške družine, je mogoče šteti tudi aktivnosti za pridobitev ribiškega okoliša. Zmotno je stališče tožeče stranke, da takšne aktivnosti predstavljajo že delovanje ribiške družine. Zakon o sladkovodnem ribištvu namreč kot dejavnost ribiške družine opredeljuje le gojitev, varstvo in lovljenje rib (1. odstavek 6. člena).
Dejansko stanje je torej pravilno ugotovljeno, saj odločilna dejanska ugotovitev, da občina A. tožeči stranki ni dala ribiškega okoliša v upravljanje, niti ni sporna. Ker se ribiška družina vpiše v register društev tiste občine, ki ji je dala ribiški okoliš v upravljanje (2. odstavek 39. člena cit. zakona) je bil predlog tožeče stranke, da se vpiše v register društev občine A. utemeljeno zavrnjen. Uveljavljena tožbena razloga iz 1. in 3. točke 1. odstavka 10. člena zakona o upravnih sporih torej nista podana. Zato je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena navedenega zakona, ki ga je na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.